Duhovniki bodo spet lovili fratre
Že sedmo ribiško tekmovanje piranskih minoritov in ribičev.
Odpri galerijo
V množici tekmovanj v ribolovu iz zasidranega čolna, ki jih na morju organizirajo slovenska morska ribiška društva in njihova zveza, je eno najnenavadnejših, a hkrati tudi najbolj obiskanih Pokal frater. Prireditelj je namreč minoritski samostan iz Pirana, namenjen pa je tako spominu na preminule ribiške prijatelje kot druženju ribiških tekmovalcev, amaterskih ljubiteljev ribolova in redovnikov iz vse Slovenije tik pred začetkom nove ribiške (tekmovalne) sezone.
Devetnajstega februarja ga bodo izvedli že sedmič zapored, nastalo pa je na pobudo patra minorita Marjana Vogrina, dolgoletnega arhivarja iz piranskega minoritskega samostana in velikega ljubitelja morskega ribolova. Ob pomoči piranskega morskega društva Oradela je nastalo zanimivo tekmovanje, ki je, vsaj kar se redovniških vrst tiče, kmalu preseglo lokalne okvire, saj se ga udeležujejo menihi od vsepovsod, gostili so celo nuncija Juliusza Janusza. Kot je povedal Danilo Torej, glavni organizator iz RD Oradela, hkrati sodnik na pokalu, ta tekma odstopa od vseh drugih. Pravico do udeležbe imajo namreč vsi, ki imajo veljavno ribolovno dovolilnico, naj gre za letno, tedensko ali dnevno, od vsakega pa se pričakuje, da bo doniral prostovoljni prispevek v konzumno-nagradni sklad. Izjeme so le čolnarji, ki prispevajo svoje čolne.
Tekmuje se s čolnov, na katerih so lahko največ štirje (pogosteje pa so trije), vsak čolnar pa s svojo posadko tekmuje za pokal čolnarja. Posadke določijo z žrebom, enega člana si lahko izbere čolnar sam. Posebnost glede na druge tekme je, da vsak lahko lovi s palico ali z motovilom. Vaba ni določena, na tehtanju pa štejejo vse vrste rib in brez merske omejitve. To pomeni, da lahko prineseš tudi ribji drobiž, ki ga na drugih tekmah zavržeš (morski volkec, gvati ...).
Čeprav je za nekatere pomembnejše vrste treba upoštevati zaščitne mere po uredbi EU, pa šteje tudi vsak špar, večji od 12 centimetrov, zanj predpisana minimalna mera na tekmovanjih za državno prvenstvo iz čolna sicer znaša 15 centimetrov. Posebnost je še, da vsak gram ribe šteje eno točko, frater pa prinese 10 točk pri vsakem gramu. Ker pa je njegova najmanjša mera 18 centimetrov, ga je pri nas v tem času zelo težko ujeti, če ne celo nemogoče. Čeprav najboljši posamezniki in čolni dobijo pokale ali praktične nagrade, posebno točkovanje za prehodni samostanski pokal pa velja tudi za redovnike, je najpomembnejše druženje.
Udeleženci se dobijo pri maši ob 7. uri v cerkvi svetega Frančiška, sledita malica in štiriurni ribolov, po tehtanju na piranskem pomolu pa tudi skupno kosilo. Tekmovalci po navadi od večdesetkilogramskega ulova vzamejo le nekaj primerkov za lastno pogostitev, preostanek pa razdelijo opazovalcem.
Sledi razdelitev pokalov in nagrad, pri čemer je treba poudariti, da še niso podelili praktične nagrade za najtežjega fratra, saj še nihče ni ujel merskega primerka.
Devetnajstega februarja ga bodo izvedli že sedmič zapored, nastalo pa je na pobudo patra minorita Marjana Vogrina, dolgoletnega arhivarja iz piranskega minoritskega samostana in velikega ljubitelja morskega ribolova. Ob pomoči piranskega morskega društva Oradela je nastalo zanimivo tekmovanje, ki je, vsaj kar se redovniških vrst tiče, kmalu preseglo lokalne okvire, saj se ga udeležujejo menihi od vsepovsod, gostili so celo nuncija Juliusza Janusza. Kot je povedal Danilo Torej, glavni organizator iz RD Oradela, hkrati sodnik na pokalu, ta tekma odstopa od vseh drugih. Pravico do udeležbe imajo namreč vsi, ki imajo veljavno ribolovno dovolilnico, naj gre za letno, tedensko ali dnevno, od vsakega pa se pričakuje, da bo doniral prostovoljni prispevek v konzumno-nagradni sklad. Izjeme so le čolnarji, ki prispevajo svoje čolne.
Posebna pravila
Tekmuje se s čolnov, na katerih so lahko največ štirje (pogosteje pa so trije), vsak čolnar pa s svojo posadko tekmuje za pokal čolnarja. Posadke določijo z žrebom, enega člana si lahko izbere čolnar sam. Posebnost glede na druge tekme je, da vsak lahko lovi s palico ali z motovilom. Vaba ni določena, na tehtanju pa štejejo vse vrste rib in brez merske omejitve. To pomeni, da lahko prineseš tudi ribji drobiž, ki ga na drugih tekmah zavržeš (morski volkec, gvati ...).
18 centimetrov je zaščitna mera za fratra.
Čeprav je za nekatere pomembnejše vrste treba upoštevati zaščitne mere po uredbi EU, pa šteje tudi vsak špar, večji od 12 centimetrov, zanj predpisana minimalna mera na tekmovanjih za državno prvenstvo iz čolna sicer znaša 15 centimetrov. Posebnost je še, da vsak gram ribe šteje eno točko, frater pa prinese 10 točk pri vsakem gramu. Ker pa je njegova najmanjša mera 18 centimetrov, ga je pri nas v tem času zelo težko ujeti, če ne celo nemogoče. Čeprav najboljši posamezniki in čolni dobijo pokale ali praktične nagrade, posebno točkovanje za prehodni samostanski pokal pa velja tudi za redovnike, je najpomembnejše druženje.
Ulov razdelijo
Udeleženci se dobijo pri maši ob 7. uri v cerkvi svetega Frančiška, sledita malica in štiriurni ribolov, po tehtanju na piranskem pomolu pa tudi skupno kosilo. Tekmovalci po navadi od večdesetkilogramskega ulova vzamejo le nekaj primerkov za lastno pogostitev, preostanek pa razdelijo opazovalcem.
Frater zraste do 40 cm v dolžino, doseže pa težo do 1,3 kilograma. Ime je dobil po črni pegi v obliki ovratnika, ki spominja na redovniško kapuco. Pega se začne na sredi škržnega poklopca, se nadaljuje za glavo čez hrbet in se konča na sredini drugega škržnega poklopca. Druga temna pega v obliki prstana pa je okoli korena repne plavuti. Te so pri mlajših primerkih izrazitejše kot pri starejših. Telo je ovalno in bočno močno stisnjeno ter pokrito z dokaj velikimi luskami. Po zgornji strani je rumenkasto do temno zlato sive barve, po trebuhu pa je belo srebrn. Glava teh rib je majhna, majhna so tudi usta.
Sledi razdelitev pokalov in nagrad, pri čemer je treba poudariti, da še niso podelili praktične nagrade za najtežjega fratra, saj še nihče ni ujel merskega primerka.