FESTIVAL GLEDALIŠČ
Dvanajst jeznih mož domov odneslo matička
Linhartovo srečanje je najpomembnejši festival ljubiteljskih gledališč pri nas. Sedem izbranih predstav se je potegovalo za prestižne festivalske nagrade.
Odpri galerijo
Anže Zupanc v nagrajeni Blaznosti igre FOTOGRAFIJE: Matej Maček
LJUBLJANA – Sedem imenitnih predstav, ki so se v treh dneh zvrstile na odru Kulturnega doma Postojna ob 58. Linhartovem festivalu, je navdušilo tako številno publiko, ki ni skoparila z bučnimi aplavzi, s katerimi je nagrajevala in spodbujala igralce na odru, kot strokovno žirijo.
Kot nam je povedal njen predsednik, igralec Janez Škof, se je s sožirantoma, dramaturginjo Ano Perne in režiserjem Juretom Novakom, znašel v precejšnji zadregi, kako pravično podeliti nagrade.
»Gledališče navsezadnje ni tekmovanje, vsak izraz čustev in pogledov na svet je unikaten. Navdušeni smo nad bero letošnje sezone ljubiteljskega gledališča, saj je dala izjemne predstave, ki smo jih videli na tem festivalu,« je povedal Škof in dodal, da je žirija, očarana nad ustvarjalnostjo in pogumom ljudi, ki sploh še verjamejo v gledališče, podelila štiri matičke in dve posebni priznanji.
Linhartovo srečanje v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti že skoraj šest desetletij skrbi za razvoj ljubiteljskega gledališča in predstavitev najboljših predstav iz sicer izjemno bogate produkcije. Letos je na področnih in regijskih izborih sodelovalo kar 111 predstav iz vse Slovenije in zamejstva, skozi zahtevni selektorski sistem pa so se prebile res le najboljše. Kot smo lahko slišali tako med laičnim občinstvom kot med strokovno podkovano publiko, so se na zaključek uvrstile predstave, ki se jih ne bi sramovale niti profesionalne gledališke hiše, tako po izvedbi kot po izboru besedil, saj smo lahko videli drame in kot komedije ter poleg klasičnih tekstov tudi dela sodobnih slovenskih avtorjev.
Strokovna žirija je iz šopka imenitnih in celovitih predstav kot najboljšo prepoznala Dvanajst jeznih mož v izvedbi Šentjakobskega gledališča Ljubljana, ki si je s tem prislužilo matička za najboljšo predstavo v celoti. Žirija je prepričana, da gre za predstavo, ki odločno zabrisuje meje med ljubiteljskim in profesionalnim in si poleg matička zasluži vso pozornost javnosti. Isti predstavi gre tudi matiček za moško vlogo, ki si ga je priigral Bojan Vister za vlogo porotnika, saj je izjemno prepričljivo izražal sovraštvo, otipljiv obup in slednjič kolaps, ki ga doživi ob porazu.
Žirija je podelila še dva matička: za odrsko norost ali blaznost igre ga je prisodila predstavi Blaznost igre, ki jo je na oder postavila skupina Hlodi, KUD Franc Kotar Trzin, Anže Zupanc pa je dobil posebnega matička za vlogo v prav tej predstavi.
Podeljeni sta bili še dve posebni priznanji, za moško vlogo ga je prejel Klemen Langus za upodobitev Vladimirja v predstavi Čakajoč Godota v izvedbi Gledališča 2B, Društvo Gledališče Bohinjska Bistrica, posebno priznanje za žensko vlogo pa je šlo v roke Anke Eržen za vlogo Marthe Brewster v predstavi Arzenik in stare čipke, ki jo je uprizorila skupina Teater JJ, Kulturno društvo Janez Jalen Notranje Gorice.
Ko je padel zastor še za zaključno prireditvijo in so organizatorji že vabili na naslednje, 59. srečanje, nam je Janez Škof, ki ni mogel skriti navdušenja nad videnim, povedal še, kako je festival doživljal kot gledalec, ne kot žirant: »Presenečen sem, kako dobre so bile predstave, kako z lahkoto jih je bilo gledati in kako mi je vsaka dala nekaj čisto svojega.«
Poljub predsednika žirije Janeza Škofa za Anko Eržen, ki je prejela priznanje za žensko vlogo.
Kot nam je povedal njen predsednik, igralec Janez Škof, se je s sožirantoma, dramaturginjo Ano Perne in režiserjem Juretom Novakom, znašel v precejšnji zadregi, kako pravično podeliti nagrade.
»Gledališče navsezadnje ni tekmovanje, vsak izraz čustev in pogledov na svet je unikaten. Navdušeni smo nad bero letošnje sezone ljubiteljskega gledališča, saj je dala izjemne predstave, ki smo jih videli na tem festivalu,« je povedal Škof in dodal, da je žirija, očarana nad ustvarjalnostjo in pogumom ljudi, ki sploh še verjamejo v gledališče, podelila štiri matičke in dve posebni priznanji.
Gostobesedna igra v Babjem parlamentu iz Ljutomera
Linhartovo srečanje v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti že skoraj šest desetletij skrbi za razvoj ljubiteljskega gledališča in predstavitev najboljših predstav iz sicer izjemno bogate produkcije. Letos je na področnih in regijskih izborih sodelovalo kar 111 predstav iz vse Slovenije in zamejstva, skozi zahtevni selektorski sistem pa so se prebile res le najboljše. Kot smo lahko slišali tako med laičnim občinstvom kot med strokovno podkovano publiko, so se na zaključek uvrstile predstave, ki se jih ne bi sramovale niti profesionalne gledališke hiše, tako po izvedbi kot po izboru besedil, saj smo lahko videli drame in kot komedije ter poleg klasičnih tekstov tudi dela sodobnih slovenskih avtorjev.
Gledališče 2B iz Bohinjske Bistrice je čakalo Godota.
Strokovna žirija je iz šopka imenitnih in celovitih predstav kot najboljšo prepoznala Dvanajst jeznih mož v izvedbi Šentjakobskega gledališča Ljubljana, ki si je s tem prislužilo matička za najboljšo predstavo v celoti. Žirija je prepričana, da gre za predstavo, ki odločno zabrisuje meje med ljubiteljskim in profesionalnim in si poleg matička zasluži vso pozornost javnosti. Isti predstavi gre tudi matiček za moško vlogo, ki si ga je priigral Bojan Vister za vlogo porotnika, saj je izjemno prepričljivo izražal sovraštvo, otipljiv obup in slednjič kolaps, ki ga doživi ob porazu.
Žirija je podelila še dva matička: za odrsko norost ali blaznost igre ga je prisodila predstavi Blaznost igre, ki jo je na oder postavila skupina Hlodi, KUD Franc Kotar Trzin, Anže Zupanc pa je dobil posebnega matička za vlogo v prav tej predstavi.
Podeljeni sta bili še dve posebni priznanji, za moško vlogo ga je prejel Klemen Langus za upodobitev Vladimirja v predstavi Čakajoč Godota v izvedbi Gledališča 2B, Društvo Gledališče Bohinjska Bistrica, posebno priznanje za žensko vlogo pa je šlo v roke Anke Eržen za vlogo Marthe Brewster v predstavi Arzenik in stare čipke, ki jo je uprizorila skupina Teater JJ, Kulturno društvo Janez Jalen Notranje Gorice.
Presenečen sem, kako dobre so bile predstave, kako z lahkoto jih je bilo gledati in kako mi je vsaka dala nekaj čisto svojega.
Ko je padel zastor še za zaključno prireditvijo in so organizatorji že vabili na naslednje, 59. srečanje, nam je Janez Škof, ki ni mogel skriti navdušenja nad videnim, povedal še, kako je festival doživljal kot gledalec, ne kot žirant: »Presenečen sem, kako dobre so bile predstave, kako z lahkoto jih je bilo gledati in kako mi je vsaka dala nekaj čisto svojega.«
