Skoraj 7000 mrtvih v Sloveniji, po cepljenju jih je umrlo 43
Natanko pred dvema letoma so v Sloveniji potrdili prvi primer okužbe z novim koronavirusom. Odtlej se je življenje v Sloveniji in svetu močno spremenilo, epidemija je korenito posegla v naša življenja. Živeti smo začeli na socialni in fizični distanci, z maskami na obrazih in številnimi omejitvami javnega življenja. Bili smo priča tudi veliki zdravstveni krizi. Toda te dni je širjenje okužb v upadu, različica omikron ne zahteva več toliko hospitalizacij niti smrti.
Prvi primer je v Slovenijo prinesla skupina popotnikov iz Maroka. Kmalu za tem so sledili še drugi vdori virusa v državo, med drugim ga je iz Italije prinesel zdravnik v metliški dom za starejše.
Preko 900.000 okužb
Prav danes je število vseh okužb preseglo mejo 900.000 (900.861), aktivnih okužb pa je zdaj 28.592.
V četrtek so v 1397 PCR-testih in 9899 hitrih antigenskih testih potrdili 1862 okužb z novim koronavirusom. Po oceni NIJZ je v državi trenutno 28.592 primerov aktivnih okužb, kar je 1932 manj kot dan prej. Na navadnih oddelkih je zaradi covida 19 hospitaliziranih 211 bolnikov, na intenzivnih oddelkih pa 77. Umrlo je še pet ljudi.
V bolnišnicah se je zdravilo 30.000 ljudi, po podatkih sledilnika covida 19 jih je umrlo 6341, po vladnih podatkih pa 6932. Prvi covidni bolnik je umrl 14. marca, bil je oskrbovanec metliškega doma. Večinoma je šlo za starejše ljudi, a so med umrlimi tudi mlajši od 40 let, umrla je tudi nosečnica. V Sloveniji je bila presežna umrljivost lani, ko je bila epidemija v polnem razmahu, po oceni statističnega urada 15-odstotna. Najhujše je bilo novembra, ko je bila presežna umrljivost kar 49-odstotna.
Po uradnih vladnih podatkih je v Sloveniji do danes umrlo 6932 oseb, ki so se okužile z novim koronavirusom.
Trenutno je zaradi covida 19 hospitaliziranih 211 ljudi, kar po napovedih ministra za zdravje Janeza Poklukarja pomeni, da bolnišnice lahko začenjajo običajno izvajanje rednih programov.
Covid terjal visok davek
Mnogi, ki so preboleli covid, se danes spoprijemajo tudi s posledicami, ki se med drugim kažejo v večji pojavnosti krvnih strdkov, dolgi rehabilitaciji, dolgoročnih kognitivnih in duševnih motnjah ter možnih hudih zapletih pri otrocih v obliki vnetja notranjih organov. Skrb vzbujajoče pa je, da je bilo zaradi obremenjenosti bolnišnic v tem času manj preventivnih zdravstvenih storitev za necovidne bolnike.
Zanemariti ne gre niti duševnih stisk, ki so se kopičile ob zaprtju države in dolgotrajni socialni izolaciji, predvsem med otroki in mladostniki. Ti so bili namreč več mesecev zadnjih dveh let zaradi šolanja na daljavo odrezani od vrstnikov in običajnega življenjskega ritma. Strahu in negotovosti zaradi nove bolezni se je pridružila tudi nepredvidljivost zaradi številnih, stalno spreminjajočih se ukrepov.
Ogromni stroški
Slovenija je v teh dveh letih za stroške zdravljenja, cepljenja in preprečevanje širjenja okužb odštela na milijone evrov. Od lanske pomladi do konca leta 2021 je država imela z obvladovanjem epidemije ter ukrepi za blažitev njenih posledic v gospodarstvu in med državljani za 4,8 milijarde evrov stroškov, leta 2020 dve milijardi evrov in leta 2021 2,8 milijarde evrov.
Do današnjega dne smo sicer opravili 2.576.725 PCR testov in 15.201.154 hitrih antigenskih testov.
Cepljenje tudi z žrtvami
Kljub temu da smo veliko upov za končanje epidemije polagali v cepljenje, po skoraj enem letu od začetka množičnega cepljenja proti covidu 19 ostaja več kot 40 odstotkov populacije. Kot kažejo zadnji podatki, je zanimanje za zaščito s cepljenjem skoraj popolnoma upadlo, v zadnjih dneh se proti covidu 19 ni cepil nihče.
Z enim odmerkom je cepljenih 1.263.985 ljudi, z vsemi pa 1.218.684.
Število cepljenih se je ob prvih večjih dobavah cepiva skokovito dvignilo lani pozno spomladi oz. v začetku poletja, nato pa več mesecev le počasi. Spet je poraslo po lanski jesenski zaostritvi ukrepov, ko je s 15. septembrom pogoj PCT z redkimi izjemami postal obvezen za vse zaposlene in uporabnike storitev.
Cepilni centri so v dneh po spremembi odloka zabeležili opazen porast zanimanja za cepljenje, največ ga je bilo za vektorsko cepivo janssen, pri katerem je za izpolnjevanje pogoja PCT zadostoval že en odmerek, pogoj C pa je bil izpolnjen neposredno po cepljenju. Kritike, ki so letele na tak ukrep, so postale še glasnejše, ko je konec septembra po cepljenju s tem cepivom v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana umrla mlajša bolnica.
Iz zadnjega poročila NIJZ o neželenih učinkih je razvidno, da so pri cepljenju s cepivom Pfizerja zabeležili 5566 neželenih učinkov (pet pri odmerku za otroke), s cepivom Moderne 556, s cepivom AstraZenece 3089, z janssnom pa 512. Po cepljenju s cepivom Pfizerja je bilo 31 smrti. Kot piše v poročiju, gre večinoma za starejše ljudi in s kroničnimi obolenji. »Komisija pri Ministrstvu za zdravje je obravnavala šestnajst primerov (hudo kronično obolenje srca, nenadna srčna smrt, pljučnica, pljučna embolija ob trombozi globokih ven, možganska krvavitev) in zaključila, da povezava s cepljenjem ni verjetna. Ostali primeri so še v fazi preiskav,« piše (nelektorirano) v poročilu NIJZ.
Poročajo tudi o treh smrtih starejših ljudi po cepljenju z Moderninim cepivom (za en primer so že potrdili, da ni povezan s cepljenjem, druga primera sta še v fazi preiskave), sedem jih je umrlo po cepljenju z AstraZenecinim (pri dveh so smrt zaradi cepljenja že izključili, preostali so še v fazi preiskave) in dve po cepljenju z janssnom (komisija je potrdila, da je v obeh primerih povezava s cepljenjem gotova).
Za dodatna pojasnila o smrtnih primerih smo že zaprosili ministrstvo za zdravje.
Previdnost pred jesenskim valom
Te dni prihaja tudi do težko pričakovane sprostitve ukrepa obveznega nošenja mask v šolah, ki so močno razburjale številne starše in otroke. Prav tako za veliko večino dejavnosti od nedavnega ni več treba izpolnjevati pogoja PCT, v šolah pa je odpravljeno tudi samotestiranje (ostajajo pa obvezne zaščitne maske v zaprtih prostorih).
Infektologinja Bojana Beović pričakuje, da se bodo razmere postopno še naprej umirjale, deloma tudi zaradi spomladanske sezone. Ob tem opozarja, da je bolezen še vedno prisotna in da je še vedno treba biti pozoren na možnost okužbe. Ob tem s previdnostjo pričakuje jesenske mesece in možnost poslabšanja epidemične situacije. »Pozorni smo tudi na to, če bi se pojavila kakšna nova različica, ki bi lahko ponovno spremenila situacijo. Tudi to se nam še vedno lahko zgodi, čeprav so nekateri pokazatelji, da se ta verjetnost vendarle zmanjšuje.«
