KONCERT
Dve uri so peli podvodnemu Triglavu
Sto pevcev iz osmih zborov se je na ladji pozibavalo nad najglobljo točko morja.
Odpri galerijo
Na piranski pomol je radovedneže nedavno privabil zaključek, se pravi tehtanje ulova tradicionalne tekme športnih ribičev trnkarjev iz piranskega ribiškega društva Oradela. Na njej so se že deveto leto zapored spopadli člani tega društva iz notranjosti Slovenije z domačini, tako da tekmi pravijo tudi dvoboj Celinci : Primorci. Zmagali so Primorci, med tistimi, ki so radi prisluhnili medsebojnemu zbadanju ribičev in prestižnemu hvaljenju zmagovalnih domačinov, pa je bilo tudi 120 potnikov, ki so čakali na vkrcanje na barko Laho.
Niso bili povsem običajni piranski turisti, ampak člani osmih pevskih skupin, ki so se odpravili na prav poseben koncert, na srečanje pevcev z naslovom Pesem nad podvodnim Triglavom. Slovenci imamo namreč poleg gorskega Triglava še manj znanega in tudi mnogo manj obleganega, ki je na globini kakšnih 38 metrov najgloblja točka našega morja. Od Rta Madona v Piranu je oddaljen dobrih tristo metrov. Danes ga potapljači prav radi obiskujejo tudi zaradi pred 19 leti tja postavljene protitankovske ovire; 2500 kg težka betonska piramida je med osamosvojitveno vojno služila kot cestna barikada pred tanki JLA. Danes je na njej pritrjena kovinska ploščica z izmerjeno globino 38,4 m in napisom Najgloblja točka slovenskega morja. Poleg je slovenski grb s Triglavom.
Tja je piramido tudi v znak spoštovanja ob 90. obletnici rojstva slavnega potapljača Jacquesa Yvesa Cousteauja postavila ekipa, v kateri so bili potapljaška legenda in biolog Uga Fonda, potapljači Lean Fonda, Franjo Žele, Ali Žerdin ter Maurizio Ruzzier. Velja dodati, da je Ugo Fonda razmišljal, da bi na dnu slovenskega morja, ki je pretežno iz mulja, zgradili umetni greben, s katerim bi obogatili podvodni živelj. Izdelal je maketo in znanstveno študijo, a za to ni bilo ne strokovne ne politične podpore. Vendar se je na piramidi po ocenah potapljačev, ki jo obiskujejo, razbohotilo življenje in jo povsem prekrilo. Tam so našle dom morske rastline in živali, ki se v mulju sicer težko ohranijo.
Točka je seveda priljubljen cilj potapljačev, morje točno nad piramido pa je na izletniški ladji Laho že peto leto zapored postalo tudi kraj tradicionalnega srečanja zborovskih pevcev z nazivom Pesem nad podvodnim Triglavom. Z njim oziroma s petjem opozarjajo na ta naš podvodni Triglav, počastijo potapljače, ki so postavili piramido, spomnijo pa se tudi legendarnega piranskega dirigenta Berta Radojkoviča. Tega pevci še posebno cenijo, saj je tudi kot glasbeni pedagog močno zaslužen za to, da v Piranu ne manjka dobrih glasbenikov. Mednarodni dogodek v sodelovanju z občino Piran organizira piransko Društvo Georgios. S petjem zborov po piranskih trgih in ulicah pa je močno prerasel glasbeno dogajanje nad podvodnim Triglavom.
»Veseli smo, da si zbori radi vzamejo čas in da vsako leto pride kakšen nov. To sicer pomeni težavo, saj je število potnikov na ladji Laho omejeno na 120. Našemu vabilu so se poleg domačega Mešanega pevskega zbora Georgios s sekcijama Georgios Deep Sea Stars in Georgios Deep Sea Singers letos odzvali še BeJazzy iz Ljubljane, Učiteljski oktet Pa kolkr tolk iz Logatca, Ženski pevski zbor Korte in, kar nam je posebno drago, že tradicionalno tudi avstrijskoštajerski skupini Vocalix iz Weiza in Zirbenklang iz Judenburga. S slednjima smo v zadnjem času stkali posebno prijateljske vezi,« je povedal vsestranski piranski umetniški ustvarjalec in organizator kulturnih dogodkov Marko Jezernik iz Društva Georgios.
Pevci so se zbrali že v petek zvečer na tako imenovanem avstrijskoštajerskem večeru na terasi Caffe Teatra. Pripravili so ga gostje iz Judenburga in Weiza. Poleg pozdravnega nagovora piranskega župana Genia Zadkovića je publika sila vedro razpoložena poskakovala v ritmih avstrijske etno-pop skupine Das Element, zapeli pa so tudi pevci obeh avstrijskih skupin. Naslednji dan so si v Mestni knjižnici Piran ogledali razstavo o minulih prireditvah nad podvodnim Triglavom, nato pa so se vkrcali na ladjo, ki se je usmerila proti piranskemu Triglavu in ustavila točno nad njegovimi koordinatami.
Tam je skoraj dve uri na presenečenje pomorcev v nekaj jahtah in čolnih, ki so pluli mimo, donela pesem. Vsak zbor je po lastnem izboru zapel dve. Čeprav namen srečanja nima tekmovalnega značaja, so izbrali mednarodno žirijo, ki je pevce ocenjevala. Predsedoval ji je novinar Branko Maksimovič in povejmo, da je najbolj navdušila skupina Vocalix iz Weiza. Po pristanku ladje je sledilo petje zborov na Trgu 1. maja, temu pa pogostitev, ki so jim jo pripravili piranski gostinci. V zahvalo so jim pevci med sprehodom po Piranu na polnih terasah njihovih lokalov veselo zapeli. To je dogajanju dalo poseben pečat, druženje pa se je zvečer nadaljevalo še v Caffe Galeriji. Tudi sicer je bilo pozneje zborovsko petje slišati na nekaterih terasah piranskih gostinskih lokalov.
Niso bili povsem običajni piranski turisti, ampak člani osmih pevskih skupin, ki so se odpravili na prav poseben koncert, na srečanje pevcev z naslovom Pesem nad podvodnim Triglavom. Slovenci imamo namreč poleg gorskega Triglava še manj znanega in tudi mnogo manj obleganega, ki je na globini kakšnih 38 metrov najgloblja točka našega morja. Od Rta Madona v Piranu je oddaljen dobrih tristo metrov. Danes ga potapljači prav radi obiskujejo tudi zaradi pred 19 leti tja postavljene protitankovske ovire; 2500 kg težka betonska piramida je med osamosvojitveno vojno služila kot cestna barikada pred tanki JLA. Danes je na njej pritrjena kovinska ploščica z izmerjeno globino 38,4 m in napisom Najgloblja točka slovenskega morja. Poleg je slovenski grb s Triglavom.
Tja je piramido tudi v znak spoštovanja ob 90. obletnici rojstva slavnega potapljača Jacquesa Yvesa Cousteauja postavila ekipa, v kateri so bili potapljaška legenda in biolog Uga Fonda, potapljači Lean Fonda, Franjo Žele, Ali Žerdin ter Maurizio Ruzzier. Velja dodati, da je Ugo Fonda razmišljal, da bi na dnu slovenskega morja, ki je pretežno iz mulja, zgradili umetni greben, s katerim bi obogatili podvodni živelj. Izdelal je maketo in znanstveno študijo, a za to ni bilo ne strokovne ne politične podpore. Vendar se je na piramidi po ocenah potapljačev, ki jo obiskujejo, razbohotilo življenje in jo povsem prekrilo. Tam so našle dom morske rastline in živali, ki se v mulju sicer težko ohranijo.
Točka je seveda priljubljen cilj potapljačev, morje točno nad piramido pa je na izletniški ladji Laho že peto leto zapored postalo tudi kraj tradicionalnega srečanja zborovskih pevcev z nazivom Pesem nad podvodnim Triglavom. Z njim oziroma s petjem opozarjajo na ta naš podvodni Triglav, počastijo potapljače, ki so postavili piramido, spomnijo pa se tudi legendarnega piranskega dirigenta Berta Radojkoviča. Tega pevci še posebno cenijo, saj je tudi kot glasbeni pedagog močno zaslužen za to, da v Piranu ne manjka dobrih glasbenikov. Mednarodni dogodek v sodelovanju z občino Piran organizira piransko Društvo Georgios. S petjem zborov po piranskih trgih in ulicah pa je močno prerasel glasbeno dogajanje nad podvodnim Triglavom.
»Veseli smo, da si zbori radi vzamejo čas in da vsako leto pride kakšen nov. To sicer pomeni težavo, saj je število potnikov na ladji Laho omejeno na 120. Našemu vabilu so se poleg domačega Mešanega pevskega zbora Georgios s sekcijama Georgios Deep Sea Stars in Georgios Deep Sea Singers letos odzvali še BeJazzy iz Ljubljane, Učiteljski oktet Pa kolkr tolk iz Logatca, Ženski pevski zbor Korte in, kar nam je posebno drago, že tradicionalno tudi avstrijskoštajerski skupini Vocalix iz Weiza in Zirbenklang iz Judenburga. S slednjima smo v zadnjem času stkali posebno prijateljske vezi,« je povedal vsestranski piranski umetniški ustvarjalec in organizator kulturnih dogodkov Marko Jezernik iz Društva Georgios.
Pevci so se zbrali že v petek zvečer na tako imenovanem avstrijskoštajerskem večeru na terasi Caffe Teatra. Pripravili so ga gostje iz Judenburga in Weiza. Poleg pozdravnega nagovora piranskega župana Genia Zadkovića je publika sila vedro razpoložena poskakovala v ritmih avstrijske etno-pop skupine Das Element, zapeli pa so tudi pevci obeh avstrijskih skupin. Naslednji dan so si v Mestni knjižnici Piran ogledali razstavo o minulih prireditvah nad podvodnim Triglavom, nato pa so se vkrcali na ladjo, ki se je usmerila proti piranskemu Triglavu in ustavila točno nad njegovimi koordinatami.
Slovenci imamo poleg gorskega Triglava še manj znanega in tudi mnogo manj obleganega.
Tam je skoraj dve uri na presenečenje pomorcev v nekaj jahtah in čolnih, ki so pluli mimo, donela pesem. Vsak zbor je po lastnem izboru zapel dve. Čeprav namen srečanja nima tekmovalnega značaja, so izbrali mednarodno žirijo, ki je pevce ocenjevala. Predsedoval ji je novinar Branko Maksimovič in povejmo, da je najbolj navdušila skupina Vocalix iz Weiza. Po pristanku ladje je sledilo petje zborov na Trgu 1. maja, temu pa pogostitev, ki so jim jo pripravili piranski gostinci. V zahvalo so jim pevci med sprehodom po Piranu na polnih terasah njihovih lokalov veselo zapeli. To je dogajanju dalo poseben pečat, druženje pa se je zvečer nadaljevalo še v Caffe Galeriji. Tudi sicer je bilo pozneje zborovsko petje slišati na nekaterih terasah piranskih gostinskih lokalov.