Dvesto zaklanih prašičev na teden ni dovolj, da bi vsi jedli velikonočno šunko

LJUBLJANA – Pred nami je praznovanje velike noči, ko na mizi večine Slovencev ne sme manjkati šunka. A v Sloveniji ni dovolj prašičev, da bi lahko nahranili vsa usta, željna svinjine. V letu 2017 smo po podatkih ministrstva za kmetijstvo imeli le 38,3-odstotno stopnjo samooskrbe. Klavnice v Sloveniji tedensko zakoljejo več kot 200 pitanih garanih prašičev. Vso ostalo svinjino naša država oziroma mesnopredelovalna industrija uvozi iz Avstrije, Nemčije in Madžarske. 


»Slovenski trg s prašičjim mesom je močno podvržen razmeram na evropskem trgu s prašičjim mesom, kar pomembno vpliva na gibanje cene prašičjega mesa v Sloveniji,« so ob napovedi dviga cen svinjine povedali na pristojnem ministrstvu.

Cene drastično navzgor

Kot so sporočili iz Gospodarskega interesnega združenja (GIZ) Mesne industrije Slovenije so se v zadnjih tednih borzne cene prašičjega mesa dvignile že za 30 odstotkov, še huje pa je, da so se posamezni deli podražili tudi do 60 odstotkov. Na potrošnika bo to seveda vplivalo, saj bodo maloprodajne cene precej višje. A ne še v času velike noči, kajti s trgovci so se prodajalci mesnih izdelkov že mnogo pred tem dogovorili o ceni.

Robert Blatnik iz Mesarstva Blatnik je razložil, da so seznanjeni z dvigom cen, a sami zaradi majhnosti podjetja ne delajo natančnih projekcij. »Dejansko bolj sledimo gibanju cen vodilnih mesarij v Sloveniji,« so nam razložili.

Dva evra več za kilogram šunke

Če pa bi se cene dvignile v tem trenutku za 30 odstotkov, bi stal kilogram šunke približno dva evra več. Kot nam je povedal Janez Janko Kodila iz podjetja Kodila, d. o. o., bo situacija imela vpliv tudi na njih: »Podražitve surovin in dvig plač bodo vplivali na dvig cen naših izdelkov.«

V Sloveniji je po podatkih v evidenci imetnikov rejnih živali in evidenci rejnih živali v letu 2018 redilo prašiče 21.306 kmetijskih gospodarstev. Stalež prašičev je znašal 259.125 živali. 

Vzrok: prašičja kuga

»Vzrok za ekstremne cenovne razmere in pomanjkanje prašičjega mesa na evropskem trgu je vse večja grožnja afriške prašičje kuge (APK), ki človeku sicer ni nevarna, povzroča pa velike izgube pri prašičih. Zdravila ni, okužene reje pa so podvržene radikalnim ukrepom, ki lahko zdesetkajo mednarodno trgovino in cene svinjine potisnejo v nebo. Bolezen, ki se je prvotno razbohotila med divjimi prašiči ob rusko-ukrajinski meji, se je v slabem letu kljub preventivnim ukrepom razširila na baltske države in Poljsko, preskočila na jug Belgije in ogrozila najgosteje naseljena prašičerejska območja na Nizozemskem in v Nemčiji, ki so med najpomembnejšimi evropskimi izvozniki svinjine. Zaradi nekontrolirane distribucije okuženih mesnih izdelkov se vse več izbruhov APK kopiči v Aziji, največ na Kitajskem, kar se kaže v naraščajočem evropskem izvozu in razmerah na evropskem trgu prašičjega mesa,« so zapisali pri GIZ Mesne industrije Slovenije, ki ga vodi prvi mož Celjskih mesnin Izidor Krivec.