Dvig minimalne plače in krajši delovnik: »Spodbujati in nagrajevati moramo delo, ne pa nedelo«
V javnost je v zadnjih dneh pricurljalo nekaj informacij o vsebini koalicijske pogodbe, ki naj bi jo kmalu podpisali predstavniki Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov in Levice. Sporazum med strankami predvideva tudi dvig minimalne plače na 800 evrov neto in možnost uvedbe 30-urnega delovnika. Ali so takšne obljube in zaveze v praksi izvedljive ter kaj bi to pomenilo za delodajalce in delovne procese v podjetjih, smo preverili pri OZS in sindikalistih.
Meh: 30-urni delovnik bi motil delovni proces
Kot pojasnjuje Branko Meh iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), na delovnopravnem področju v OZS absolutno podpirajo dostojno plačilo za opravljeno delo, vendar ne v smislu poseganja države v pogodbeno določitev plače, ki mora po njihovem mnenju ostati v domeni posameznega delodajalca.
»Enako velja za morebitno krajšanje delovnega časa, ki mora biti prepuščeno (kot že sporazum nakazuje) posameznemu delodajalcu in njegovi konkretni situaciji. Obenem ocenjujem, da bi 30-urni delovnik v številnih obrtnih dejavnostih motil delovni proces, zato mora o tem odločati delodajalec in to seveda ne sme biti obvezno. Prav tako pa nasprotujemo temu, da bi bila pri 30-urnem delovniku enaka dopust in regres kot pri 40-urnem. Spodbujati in nagrajevati moramo delo, ne pa nedelo,« še odgovarja Meh.
Sindikalist: Velik dosežek bi bil že, da bi delavci dejansko delali 40 ur na teden
Predsednik Sindikata SKEI Gorenje Žan Zeba pozdravlja napoved dviga minimalne plače. »Všeč mi je odločitev za socialni dialog. Ko se v državi postavljajo neke osnove za minimalno plačo in pokojnine, to pokaže na standard, kako se živi,« poudarja Zeba in dodaja, da bi bilo to izvedljivo že, če bi se uredila korupcija v podjetjih. A po drugi strani poudarja, da je treba v podjetjih zagotoviti tudi dobiček. »Lastniki ne pridejo sem iz ljubezni, želijo dobiček, zato jim je treba tudi to omogočiti. Če ne bo dobička, ne bodo ostali,« pravi Zeba, ki poudarja, da tudi delavci delajo za denar. »Vedno je potrebno najti neko srednjo pot.«
Zebi je koalicijska pogodba na splošno kot sindikalistu všeč, so pa nekatere stvari po njegovem mnenju zastavljene precej visoko in bo za njihovo uresničitev potreben tudi pogum, ne samo znanje.
Zeba meni, da se je vredno pogovarjati tudi o krajšem delovniku. »V nekem kratkem času je to sicer težje izvedljivo, ampak dolgoročno pa se je treba pogovarjati v tej smeri. Več ko bodo imeli delavci prostega časa, bolj bodo zapravljali denar oziroma bolj bo ta krožil. Seveda pa je treba zagotoviti tudi plače,« meni. V proizvodnji bi bilo sicer to po njegovem mnenju težje izvedljivo. »Velik dosežek bi bil že, da bi delavci delali 40 ur tedensko, tako kot je to predpisano zdaj, ne pa da se dela številne nadure in sobote, ko se povečajo naročila.«
Jerkičeva: Čas bi bil, da skrajšamo delovnik in delo naredimo bolj prijazno
Tovrstne poteze prihajajoče vlade pozdravlja tudi predsednica ZSSS Lidija Jerkič. Dvig minimalne plače za vse je po njenem mnenju »nujen in izvedljiv v kratkem času. ZSSS je prav tako prejšnji teden predlagal izredno uskladitev minimalne plače v višini pet odstotkov, kar bi zneslo malo čez 800 evrov neto.« Postopna uvedba 30-urnega delavnika, pri čemer se pomika navzdol spodnja meja (zdaj 36 ur), zgornja meja pa ostaja 40, je povsem realno, je prepričana. »Že zdaj imamo v Sloveniji podjetja, ki delajo v takem delovnem času, imajo pa težavo z zakonodajo, ki tega ne omogoča povsem jasno. Pomembno je seveda, da višina plače in pravice do pokojnine (torej delovna doba) ostanejo enake. Menim, da bi morali spustiti tudi zgornjo mejo. Čas bi bil, da po skoraj 100 letih delovnik skrajšamo in delo naredimo bolj delavcem prijazno. Skrajšanje delovnega časa ne bo v vseh podjetjih uvedeno naenkrat, bo pa postalo pomembna konkurenčna prednost za privabljanje novih delavcev,« še dodaja Jerkičeva.
Predsednico ZSSS smo vprašali tudi, ali bo razveljavitev letos sprejetega zakona o dohodnini pravilna poteza prihajajoče vlade. Sindikate so po njenih besedah v zadnjem letu »demonizirali kot nasprotnike višjih plač, ki naj bi jih prinašala pokojninska reforma«, saj so ji nasprotovali. »Naj ponovim, da davčna reforma ni dobra poteza prejšnje vlade, saj je nepravično prinesla v žepe več tistim, ki več imajo. Sindikati nismo nasprotovali višji splošni olajšavi in usklajevanju zneskov dohodninskih razredov (kar so nam vztrajno obešali), nasprotovali pa smo vsemu drugemu v zakonu (vsemu, kar je namenjeno razbremenjevanju kapitala in vrtanju luknje v proračun). Naše mnenje se ni spremenilo, kar pomeni, da predlog za razveljavitev v smislu, kot je zapisano (ostane olajšava), podpiramo z dodatnim razmislekom, da ostane tudi usklajevanje dohodninskih razredov,« še meni prva dama sindikatov.
Kandidatka za ministrico: 30-urni delovnik bo prostovoljen
Koalicijska pogodba novo nastajajoče vlade določa prioritete za dva mandata, pa je v ponedeljek pojasnila kandidatka za ministrico za javno upravo in članica sveta stranke Gibanje Svoboda Sanja Ajanović Hovnik, ki je bila del ožje ekipe pri njenem pisanju. Zavrača očitke, da je presplošna, o krajšem delovniku pa je dejala, da bodo zgolj omogočili njegovo možnost, ki jo bodo izkoristili tisti delodajalci, ki bodo v tem videli potencial.
V gospodarstvu namreč odmeva tudi v koalicijski pogodbi zapisana možnost postopnega znižanja polnega delovnega časa na 30 ur tedensko. Kot je poudarila Ajanović Hovnikova, v pogodbi piše, da bo 30-urni delovnik prostovoljen, načrtujejo pripravo zakonske podlage za takšen delovnik, tudi tam, kjer delavci že zdaj delajo manj kot 40 ur na teden. Tisti delodajalci, ki bodo v 30-urnem delovniku videli potencial, bodo lahko tako to možnost izkoristili, je pojasnila.
