VETO
DZ bo ponovno odločal o preimenovanju državnega praznika
Tokrat bo potrebna absolutna poslanska večina.
Odpri galerijo
Prvopodpisani Matjaž Nemec.FOTO: Blaž Samec, Delo
LJUBLJANA – Državni svet (DS) je z 21 glasovi za in devetimi proti izglasoval veto na spremembe zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Državni zbor (DZ) bo tako ponovno odločal o predlogu, da se praznik vrnitve Primorske k matični domovini preimenuje v praznik priključitve Primorske k matični domovini. Da bi bil zakon potrjen, bo tokrat potrebna absolutna poslanska večina.
Državni svetniki so danes v poldrugo uro trajajoči razpravi tehtali argumente za preimenovanje državnega praznika in proti temu. Svetnik Branko Tomažič je v imenu predlagateljev odložilnega veta izpostavil, da je bila Primorska vedno večinsko slovensko poseljena in del slovenskega narodnostnega ozemlja, zato bi bilo mogoče govoriti kvečjemu o pridružitvi, nikakor pa ne o priključitvi Primorske. Tudi mirovna pogodba z Italijo iz leta 1947 je pomenila dogovor, ne pa enostransko priključitev, je pojasnil.
Prvopodpisani pod spremembo zakona poslanec SD Matjaž Nemec je na drugi strani zatrdil, da je zakon utemeljen tako z zgodovinskega kot tudi z mednarodno pravnega vidika, prav tako v ničemer ne posega v pariško mirovno pogodbo. Zavrnil je zgodovinske primerjave z nasilno priključitvijo, saj je ta v tem primeru utemeljena na zgodovinskih dejstvih.
DZ je predlog spremembe zakona, ki ga je v DZ vložila skupina poslank in poslancev koalicije in Levice s prvopodpisanim Matjažem Nemcem, potrdil pred tednom dni. Vendar pa se je že v predstavitvi stališč poslanskih skupin izkazalo, da niti v koaliciji glede predloga niso bili povsem poenoteni, medtem ko so mu v opoziciji večinsko nasprotovali.
Državni svetniki so danes v poldrugo uro trajajoči razpravi tehtali argumente za preimenovanje državnega praznika in proti temu. Svetnik Branko Tomažič je v imenu predlagateljev odložilnega veta izpostavil, da je bila Primorska vedno večinsko slovensko poseljena in del slovenskega narodnostnega ozemlja, zato bi bilo mogoče govoriti kvečjemu o pridružitvi, nikakor pa ne o priključitvi Primorske. Tudi mirovna pogodba z Italijo iz leta 1947 je pomenila dogovor, ne pa enostransko priključitev, je pojasnil.
Prvopodpisani pod spremembo zakona poslanec SD Matjaž Nemec je na drugi strani zatrdil, da je zakon utemeljen tako z zgodovinskega kot tudi z mednarodno pravnega vidika, prav tako v ničemer ne posega v pariško mirovno pogodbo. Zavrnil je zgodovinske primerjave z nasilno priključitvijo, saj je ta v tem primeru utemeljena na zgodovinskih dejstvih.
DZ je predlog spremembe zakona, ki ga je v DZ vložila skupina poslank in poslancev koalicije in Levice s prvopodpisanim Matjažem Nemcem, potrdil pred tednom dni. Vendar pa se je že v predstavitvi stališč poslanskih skupin izkazalo, da niti v koaliciji glede predloga niso bili povsem poenoteni, medtem ko so mu v opoziciji večinsko nasprotovali.
