ZBIRAJO PROSTOVOLJNE PRISPEVKE

Edina možnost za preživetje mnogih Slovencev: denar za napravo šel za covidne prostore

V UKC Ljubljana od leta 2019 zdravijo bolnike s komercialno napravo za CAR-T, dosedanji rezultati pa so obetavni.
Fotografija: Za napravo je zmanjkalo denarja. FOTO: Jure Eržen, Delo
Odpri galerijo
Za napravo je zmanjkalo denarja. FOTO: Jure Eržen, Delo

Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo vodi kampanjo zbiranja sredstev za nakup naprave, ki bo nekaterim skupinam bolnikov s krvnimi raki omogočila zdravljenje s celično terapijo AR-T . Po besedah predstojnika kliničnega oddelka za hematologijo Sama Zvera bi tako nekaterim bolnikom ponudili še edino možnost zdravljenja in preživetja.

Zver je povedal, da so avgusta 2018 podpisali pismo o nameri za nakup naprave, a se od takrat ni zgodilo nič. Vmes je namreč prišlo do epidemije in denar, ki je bil namenjen za ta projekt, so vložili v covidne prostore. Tako v UKC nimajo sredstev za nakup aparata, enako pravijo na ministrstvu za zdravje, je dejal. Zato so se obrnili na društvo bolnikov, čeprav je bila to po njegovih besedah zadnja možnost. »Vsakdo, ki je bolan, naj se ukvarja sam s sabo. Ni prav, da se mora ukvarjati še z zbiranjem sredstev.«





Miomir Knežević, direktor podjetja za celično biologijo Educell, Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu, Urban Švajger, vodja Centra za razvoj naprednih zdravljenj Zavoda RS za transfuzijsko medicino, Samo Zver, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana, Drago Ivanuša, skladatelj in glasbenik, Alojz Ihan, predstojnik Katedre za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, Matjaž Sever, vodja transplantacijske dejavnosti na Kliničnem oddelku za hematologijo UKC Ljubljana, in Kristina Modic, izvršna direktorica Združenja L&L, so predstavili, kako poteka zdravljenje s CAR-T. FOTO: Uroš Hočevar
Miomir Knežević, direktor podjetja za celično biologijo Educell, Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu, Urban Švajger, vodja Centra za razvoj naprednih zdravljenj Zavoda RS za transfuzijsko medicino, Samo Zver, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana, Drago Ivanuša, skladatelj in glasbenik, Alojz Ihan, predstojnik Katedre za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, Matjaž Sever, vodja transplantacijske dejavnosti na Kliničnem oddelku za hematologijo UKC Ljubljana, in Kristina Modic, izvršna direktorica Združenja L&L, so predstavili, kako poteka zdravljenje s CAR-T. FOTO: Uroš Hočevar
Po besedah predstojnika katedre za imunologijo medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Alojza Ihana je zdravljenje s terapijo CAR-T nov način imunskega zdravljenja raka. Tako bolniku vzamejo imunske celice, ki jih s pomočjo virusov gensko spremenijo na način, da dobijo nove senzorje za vrsto raka, ki ga ima bolnik. Celice nato v aparatu namnožijo, nato pa jih aplicirajo v bolnika. Novi senzorji imunskim celicam omogočijo, da prepoznajo raka, ki ga ima bolnik, poleg tega pa so imunske celice opremljene z mehanizmi, s katerimi limfociti potem učinkoviteje najdejo in uničijo raka. »To je terapija prihodnosti, ki jo bo moral imeti vsak klinični center, zato je samo vprašanje časa, ali bomo imeli to napravo prej ali pozneje. Če jo bomo imeli prej, pomeni, da bomo rešili več bolnikov. Ker je postopek pošiljanja bolnikov na zdravljenje v tujino zapleten, bi se ob lastni napravi povečalo tudi število zdravljenj.«

V tujini en postopek stane skoraj četrt milijona

Ker naprave ni v Sloveniji, morajo celice poslati v tujino, natančnejše v ZDA. Lani so vsaj štiri takšne postopke naredili, eden stane 240.000 evrov. To pravi vodja transplantacijske dejavnosti na kliničnem oddelku za hematologijo UKC Ljubljana Matjaž Sever. Ob tem je dodal, da v UKC od leta 2019 zdravijo bolnike s komercialno napravo za CAR-T, dosedanji rezultati pa so obetavni, pri čemer priznava, da so zdravili le peščico bolnikov.

Predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo Samo Zver. FOTO: Uroš Hočevar
Predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo Samo Zver. FOTO: Uroš Hočevar
Če bi kupili napravo, za katero sedaj združenje zbira sredstva, bi lahko zdravili širšo populacijo bolnikov. Poleg tega trenutno poteka okoli 800 kliničnih študij z zdravljenjem s CAR-T, med njimi tudi drugih rakov, torej ne le krvnih. Tako bi lahko v prihodnje na ta način zdravili tudi denimo rake prebavil, centralnega živčevja itd.

Ob tem je Sever opozoril, da bi z eno napravo na leto lahko zdravili le 10 do 12 bolnikov, zato bi potrebovali več naprav. Trenutno na to zdravljenje v Sloveniji čaka okoli 30 bolnikov, ki so izčrpali že druge načine zdravljenja.

Eden največjih uspehov sintezne biologije

Po besedah sinteznega biologa s Kemijskega inštituta Romana Jerale je terapija s celicami CAR-T eden največjih uspehov sintezne biologije. Terapije, ki jih danes pripravljajo s CAR-T, pa so po njegovih besedah le vrh ledene gore, saj bodo v prihodnje možnosti za zdravljenje tudi drugih bolezni na ta način. »Ni samo rutinska naprava, ampak gre za orodje, s katerim lahko pripravimo katero koli zdravilo na osnovi celične terapije.« Po njegovem mnenju je tako zdaj izjemna priložnost, da tudi v Sloveniji pridemo v vrh na tem področju raziskovanja in zdravljenja.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije