Edinega preživelega ustrelili kot talca (FOTO)

Več kot 3000 ljudi, med njimi predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar, prvi predsednik Milan Kučan, župana Slovenske Bistrice Ivan Žagar in Mestne občine Maribor Saša Arsenovič z delegacijo, županja Ruš Urška Repolusk, evroposlanca Matjaž Nemec in Milan Brglez, so se pretekli konec tedna podali na okoli 20-minutni pohod do Treh žebljev na Osankarici, kjer je potekala komemoracija ob 80. obletnici padca Pohorskega bataljona, enega najznamenitejših partizanskih odredov, ki je premočnemu nasprotniku med drugo svetovno vojno zadal več kot 100 gverilskih akcij, ter prek 330 likvidacij Nemcev in domačih izdajalcev. Nemško varnostno policijo je v le štirih mesecih delovanja tako močno razjezil, da je 8. januarja sovražnik obkolil njegov zimski tabor ter udaril po njem z več kot 2000 možmi ter ga v poltretji uri dokončno strl. Padlo je 69 borcev, le enega, Franca Kunaverja - Sulca, so ranjenega ujeli in ga kot talca kasneje ustrelili na Ljubnem.

Vedno manj mladih

Slavnostna govornica komemoracije je bila novoizvoljena predsednica dr. Nataša Pirc Musar, ki je v nagovoru povedala, da »ob spominskem znamenju na Osankarici Slovenke in Slovenci, državljani Republike Slovenije, stojimo spoštljivo in s hvaležnostjo vsem, ki so tukaj in drugod na Slovenskem in v tujini brez strahu in sramu dali svoja življenja, da njihovi potomci lahko živimo kot svoboden narod«. Ter nadaljevala, da 80 let po padcu Pohorskega bataljona Slovenci živimo v lastni državi, ki smo jo ustanovili sami z zgodovinsko poenoteno podporo na plebiscitu. »Spominjanje je pomembno, da ne pozabimo tistega, kar se je zgodilo, vendar izgubi svoje poslanstvo, kadar ljudje prezremo modrost in nauke, ki jih ta sporočila nosijo. Tedaj se zgodovina lahko ponovi, ljudje pa izgubimo priložnost za lepšo prihodnost,« je še dodala predsednica, ki je v pohorskem gozdu doživela precej veliko odobravanje vseh prisotnih.

Kljub temu da se je dogodka udeležilo več kot 3000 obiskovalcev, je očitno, da je mladih vedno manj. Čeprav na drugi strani Milan Kučan gleda na prihodnost pozitivno. »Imeti je treba jasne cilje in vlagati ogromno truda ter poguma. Ti cilji ne poznajo cene, da je včasih treba žrtvovati tudi življenja,« je bil jasen 82-letnik, ki je prireditev spremljal med navadnimi smrtniki, čeprav se je po komemoraciji prijetno pozdravil s predsednico in njenim možem. »Upam, da bo aktualna oblast te cilje znala bolj spoštovati kot prejšnja in da bo na tem gradila slovensko družbeno in državno prihodnost,« je še dejal.

Med prisotnimi je vedno tudi družina enega izmed borcev Alfonza Šarha, vnuk Srečko Šarh in njegova hči Barbara, sicer načelnica Upravne enote Ruše z družino. »Lepo je videti vse te ljudi. Razumljivo je, da naša družina prihaja na prizorišče večkrat letno. Ampak vprašati se je treba, kje so mladi. Če ne bomo spoštovali svojih, ki so se borili za nas, se lahko vprašamo o svoji prihodnosti. Zgodovine ni moč izbrisati, če je ne bomo spoštovali in negovali.«

Brez provokacij

Prvič po dolgih letih je bilo mogoče opaziti povečano število policije na sami prireditvi. Najverjetneje so se možje v modrem bali incidentov ali provokacij, ki bi se lahko zgodili, so nam neuradno povedali dolgoletni akterji na prireditvi. Vendar je bila vsa skrb odveč, predsednica republike je med obiskovalci uživala status, ki ga ni imel niti njen predhodnik, dolgoletni obiskovalec prireditve na Osankarici Borut Pahor. Ljudje so se kar gnetli za rokovanje ali fotografiranje z njo. V veliki jedilnici, kjer je Slovenska vojska pripravila golaž za vse obiskovalce, pa je ob prihodu požela spontan aplavz.

Največja črna packa pa je zagotovo nekoč lep Dom na Osankarici, ki je v celoti pogorel v požaru aprila 2021. Predlog je že predlani podala poslanka SD Bojana Muršič, s to rešitvijo se strinjajo tudi poslanci Svobode, ki so bili v soboto na komemoraciji, da bi na lokaciji pogorelega doma država postavila novega, v njem bi bil tudi prostor za Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD), a se vse zatika pri lastništvu, saj je dom v zasebni lasti.