NOVI DOM ZA DIJAKE
Eko šola za bodoče okoljevarstvenike
Za 100 dijakov naravovarstva BIC Ljubljana gradi energetsko skoraj samozadostno šolo, ki bo povsem iz lesa.
Odpri galerijo
Ob Cesti v Mestni log 47 v Ljubljani že od avgusta gradijo eko hišo, katere posebnost ni le način gradnje, temveč tudi to, da je pri nas prvi srednješolski objekt, ki bo zgrajen povsem iz lesa.
V njem bodo svoj novi dom dobili dijaki Biotehniškega izobraževalnega centra (BIC) Ljubljana, ki se šolajo za naravovarstvene tehnike. Kot se spodobi za bodoče okoljevarstvenike, bodo svoje znanje lahko kmalu pridobivali v novi energetsko varčni leseni hiši. Zasnovala jo je arhitektka Jožica Curk, prirejena pa bo potrebam po praktičnem izobraževanju.
Kot je dejal Matevž Kramer, eden od predavateljev naravovarstvenikov, bo v dvoetažni šoli tako v pritličju kot prvi etaži na 550 kvadratnih metrih prostora za štiri učilnice, pri čemer bo ena deloma tehnična. Postala bo novi dom za 100 dijakov vseh štirih letnikov, ki so se doslej izobraževali v šolskem centru BIC ob Ižanski cesti in bili precej v napoto živilcem in gostincem, hkrati pa je njihova terenska dejavnost težko združljiva s tisto, ki zahteva čistost prostorov, obleke in obutve po strogih higienskih predpisih HACCP. V prihodnosti želijo ob njej urediti svojo rastlinsko čistilno napravo, ekološki vrt, pa sadovnjak ...
Kot pravi direktorica BIC Ljubljana Jasna Kržin Stepišnik, odhod dela dijakov v Mestni log ne pomeni le razbremenitve osrednje šolske stavbe ob Ižanski cesti, temveč bodo z eko hišo tudi prispevali k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Hkrati je to dosežek in spodbuda za BIC, saj je treba izobraževanje v tem programu vsebinsko prilagajati potrebam iz okolja. Vrednost projekta bo presegla milijon evrov, denar za gradnjo eko šole so dobili iz Eko sklada, okoljskega javnega sklada in ministrstva za izobraževanje. V stavbi so že vgrajeni strojne in električne napeljave, stavbno pohištvo, okna in vrata, gradbenoobrtniška dela pa bodo končana še letos.
Stavba bo imela sončno elektrarno (fotovoltaiko), s katero bo večino časa samopreskrbna, med šolskimi počitnicami pa bodo presežke energije oddajali v omrežje. Dijaki, zaposleni in obiskovalci bodo lahko spremljali količino tako pridobljene energije na velikem zaslonu in njeno porabo po različnih delih objekta.
Med programi načrtujejo tudi naravoslovne vsebine za osnovnošolce in tiste, ki jih zanima delovanje pametnih naprav za ogrevanje oziroma hlajenje objekta, zastiranje velikih steklenih površin z žaluzijami v času prevelike osončenosti in oddajanje presežne toplote z rekuperacijo pri prezračevanju oziroma pri delu v pralnici. Sodobna vremenska postaja bo tako nadzirala ogrevanje in ohlajevanje objekta, zapirala okna v slabemu vremenu ter poskrbela za ustreznost delovanja prezračevanja.
V njem bodo svoj novi dom dobili dijaki Biotehniškega izobraževalnega centra (BIC) Ljubljana, ki se šolajo za naravovarstvene tehnike. Kot se spodobi za bodoče okoljevarstvenike, bodo svoje znanje lahko kmalu pridobivali v novi energetsko varčni leseni hiši. Zasnovala jo je arhitektka Jožica Curk, prirejena pa bo potrebam po praktičnem izobraževanju.
Energetska samozadostnost
Kot je dejal Matevž Kramer, eden od predavateljev naravovarstvenikov, bo v dvoetažni šoli tako v pritličju kot prvi etaži na 550 kvadratnih metrih prostora za štiri učilnice, pri čemer bo ena deloma tehnična. Postala bo novi dom za 100 dijakov vseh štirih letnikov, ki so se doslej izobraževali v šolskem centru BIC ob Ižanski cesti in bili precej v napoto živilcem in gostincem, hkrati pa je njihova terenska dejavnost težko združljiva s tisto, ki zahteva čistost prostorov, obleke in obutve po strogih higienskih predpisih HACCP. V prihodnosti želijo ob njej urediti svojo rastlinsko čistilno napravo, ekološki vrt, pa sadovnjak ...
Kot pravi direktorica BIC Ljubljana Jasna Kržin Stepišnik, odhod dela dijakov v Mestni log ne pomeni le razbremenitve osrednje šolske stavbe ob Ižanski cesti, temveč bodo z eko hišo tudi prispevali k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Hkrati je to dosežek in spodbuda za BIC, saj je treba izobraževanje v tem programu vsebinsko prilagajati potrebam iz okolja. Vrednost projekta bo presegla milijon evrov, denar za gradnjo eko šole so dobili iz Eko sklada, okoljskega javnega sklada in ministrstva za izobraževanje. V stavbi so že vgrajeni strojne in električne napeljave, stavbno pohištvo, okna in vrata, gradbenoobrtniška dela pa bodo končana še letos.
Stavba bo imela sončno elektrarno (fotovoltaiko), s katero bo večino časa samopreskrbna, med šolskimi počitnicami pa bodo presežke energije oddajali v omrežje. Dijaki, zaposleni in obiskovalci bodo lahko spremljali količino tako pridobljene energije na velikem zaslonu in njeno porabo po različnih delih objekta.
100
dijakom vseh štirih letnikov naravovarstva bo ekošola postala nov dom.
dijakom vseh štirih letnikov naravovarstva bo ekošola postala nov dom.
Med programi načrtujejo tudi naravoslovne vsebine za osnovnošolce in tiste, ki jih zanima delovanje pametnih naprav za ogrevanje oziroma hlajenje objekta, zastiranje velikih steklenih površin z žaluzijami v času prevelike osončenosti in oddajanje presežne toplote z rekuperacijo pri prezračevanju oziroma pri delu v pralnici. Sodobna vremenska postaja bo tako nadzirala ogrevanje in ohlajevanje objekta, zapirala okna v slabemu vremenu ter poskrbela za ustreznost delovanja prezračevanja.