DEREGULACIJA
Ekonomist napoveduje: Hitro bo prišlo do dviga cen naftnih derivatov
»Drži, da sta Petrol in OMV največja igralca, vendar pa ostalih ne gre podcenjevati,« meni Sašo Polanc.
Odpri galerijo
Marža trgovcev je v maloprodajni cen med 5 in 10 odstotki, medtem ko je delež države lahko večji od 50 odstotkov, pojasnjuje Polanec. FOTO: Jure Eržen, Delo
Vlada je sprejela odločitev, da ukrep nadzora cen na področju naftnih derivatov ni več potreben. Med drugim so pojasnili, da pričakujejo povečanje konkurenčnosti na trgu naftnih derivatov in vstop novih diskontnih ponudnikov goriva v obdobju desetih let po deregulaciji, kar bi pomenilo, da ne bo prišlo do dviga cen.
Ali se bodo te napovedi uresničile ali pa so bolj upravičeni strahovi tistih, ki so prepričani, da bo točenje goriva za Slovence odslej dražje, smo povprašali ekonomista Saša Polanca z ljubljanske ekonomske fakultete.
Preberite tudi:Petrol in OMV navdušena, ZPS: to ni darilo za Slovence
Ali menite, da v Sloveniji res ne bo prišlo do dviga cen?
Menim, da bo relativno hitro prišlo do zvišanja cen naftnih derivatov. Regulirana cena je vključevala eno najnižjih bruto marž v EU, ki ni omogočala pokrivanja vseh stroškov naftnih trgovcev. Med najpomembnejšimi stroški, ki niso bili upoštevani pri določanju bruto marže, je strošek biogoriva. Pričakujem, da bo do dviga cen nad temi stroški prišlo postopoma, kar je mogoče sklepati na podlagi liberalizacije cen vzdolž hitrih cest in avtocest.
V Sloveniji imamo duopol naftnih trgovcev: Petrol in OMV imata večino trga, zato kritiki opozarjajo, da prave konkurence na trgu ni. Kakšna je verjetnost, da bi bil ta duopol razbit z deregulacijo trga?
Nedvomno bi bila deregulacija v obdobjih, ko je bilo na trgu več trgovcev, boljša kot danes, vendar pa so vlade v preteklosti upoštevale le kratkoročne učinke pri določanju reguliranih cen in niso puščale dovolj manevrskega prostora v višini bruto marže, da bi ta omogočala dobičke. Diskontni trgovci pri teh maržah niso mogli učinkovito konkurirati in se razviti.
Na trgu ne moremo govoriti o duopolu, saj so poleg omenjenih podjetij še MOL, Maxen in FT Trading, ki imajo več lokacij. Drži, da sta Petrol in OMV največja igralca, vendar pa ostalih ne gre podcenjevati. Ker je za manjše trgovce znižanje cen bistveno bolj smiselno, je pričakovati, da bodo ti ves čas predstavljali omejitev za največja trgovca. To je bilo moč opaziti na lokacijah, kjer so bili diskontni trgovci prisotni.
Avstrija ima deregulirane cene in hkrati zelo nizke cene, druga skrajnost je Italija, kjer je ceno pod 1,30 evra na liter težko najti, ob avtocestah pa je večinoma nad 1,50. Kako komentirate to, v katero smer bo šla po vašem mnenju Slovenija?
Maloprodajne cene so odvisne od več dejavnikov, med katerimi pa so ključen dejavnik dajatve, med katerimi so najpomembnejše trošarine. Te so v Italiji bistveno višje kot v Avstriji, kar vpliva na razlike v cenah. Poleg tega so cene vzdolž avtocest odvisne od koncesijskih dajatev, ki jih trgovci vključijo v cene. Marža trgovcev je običajno v maloprodajni cen med 5 in 10 odstotki, medtem ko je delež države lahko večji od 50 odstotkov. Tako je odgovor odvisen bolj od trošarinskih politik držav kot pa od delovanja naftnih trgovcev.
Ali se bodo te napovedi uresničile ali pa so bolj upravičeni strahovi tistih, ki so prepričani, da bo točenje goriva za Slovence odslej dražje, smo povprašali ekonomista Saša Polanca z ljubljanske ekonomske fakultete.
Preberite tudi:
Petrol in OMV navdušena, ZPS: to ni darilo za Slovence
Ministru Vizjaku se lahko smeji, vrednosti delnic Petrola poskočile
Ali menite, da v Sloveniji res ne bo prišlo do dviga cen?
Menim, da bo relativno hitro prišlo do zvišanja cen naftnih derivatov. Regulirana cena je vključevala eno najnižjih bruto marž v EU, ki ni omogočala pokrivanja vseh stroškov naftnih trgovcev. Med najpomembnejšimi stroški, ki niso bili upoštevani pri določanju bruto marže, je strošek biogoriva. Pričakujem, da bo do dviga cen nad temi stroški prišlo postopoma, kar je mogoče sklepati na podlagi liberalizacije cen vzdolž hitrih cest in avtocest.
Sašo Polanec, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. FOTO: Jure Eržen, Delo
Nedvomno bi bila deregulacija v obdobjih, ko je bilo na trgu več trgovcev, boljša kot danes, vendar pa so vlade v preteklosti upoštevale le kratkoročne učinke pri določanju reguliranih cen in niso puščale dovolj manevrskega prostora v višini bruto marže, da bi ta omogočala dobičke. Diskontni trgovci pri teh maržah niso mogli učinkovito konkurirati in se razviti.
Na trgu ne moremo govoriti o duopolu, saj so poleg omenjenih podjetij še MOL, Maxen in FT Trading, ki imajo več lokacij. Drži, da sta Petrol in OMV največja igralca, vendar pa ostalih ne gre podcenjevati. Ker je za manjše trgovce znižanje cen bistveno bolj smiselno, je pričakovati, da bodo ti ves čas predstavljali omejitev za največja trgovca. To je bilo moč opaziti na lokacijah, kjer so bili diskontni trgovci prisotni.
Avstrija ima deregulirane cene in hkrati zelo nizke cene, druga skrajnost je Italija, kjer je ceno pod 1,30 evra na liter težko najti, ob avtocestah pa je večinoma nad 1,50. Kako komentirate to, v katero smer bo šla po vašem mnenju Slovenija?
Maloprodajne cene so odvisne od več dejavnikov, med katerimi pa so ključen dejavnik dajatve, med katerimi so najpomembnejše trošarine. Te so v Italiji bistveno višje kot v Avstriji, kar vpliva na razlike v cenah. Poleg tega so cene vzdolž avtocest odvisne od koncesijskih dajatev, ki jih trgovci vključijo v cene. Marža trgovcev je običajno v maloprodajni cen med 5 in 10 odstotki, medtem ko je delež države lahko večji od 50 odstotkov. Tako je odgovor odvisen bolj od trošarinskih politik držav kot pa od delovanja naftnih trgovcev.
Slovenija je bila ena redkih držav brez liberalizacije cen, ampak slovenski trg ni primerljiv z avstrijskim, kjer imamo na eni ulici tudi po tri bencinske črpalke različnih ponudnikov in s tem zagotovljeno konkurenco, pa meni ekonomist Matej Lahovnik. »Petrol obvladuje 70 odstotkov trga, pomembnejši tržni delež pa ima le še OMV. Nevarnost, da bi Petrol poskušal prevladujoči položaj izkoristiti za dvig cen, obstaja, zato bosta morala po liberalizaciji cen tako AVK kot tudi vlada spremljati stanje in po potrebi ukrepati. Navsezadnje se lahko spet uvede obstoječi model, če bi prišlo do zlorabe tržnega položaja. Na dolgi rok lahko zaradi liberalizacije cen pričakujemo nove ponudnike in več konkurence, na kratki rok pa seveda vedno obstaja nevarnost zlorabe tržnega položaja,« ocenjuje nekdanji gospodarski minister.
