Ekskluzivni pogovor s Polono Fijavž: Na policijo bom dala prijavo
Vršilka dolžnosti odgovorne urednice informativnega programa TV Slovenija Polona Fijavž je po imenovanju sprejela nekaj programskih in kadrovskih sprememb, ki so, sploh slednje, razburile del javnosti. Urednik si lahko po statutu sam izbere svojo ekipo, zato jo preseneča, zakaj tak rompompom okrog njene odločitve. Prav tako je prepričana, da del javnosti želi na družabnih omrežjih in v javnosti še dodatno očrniti javno hišo RTV z burnimi in neprimernimi odzivi, »da gre za čistko«, »genocid« in podobno.
Fijavževa je bila v preteklih dneh deležna zunanjih pritiskov, groženj, napadov, zato bo v teh dneh dala prijavo na policijo. Prepričana je, da je ravnala pri kadrovskih spremembah izključno strokovno in da je trojici novinarjev – Valentina Plaskan, Nejc Krevs in Luka Svetina – pustila dovolj odprta vrata in številne priložnosti, da se voditeljsko in novinarsko kalijo znotraj nacionalke. Z vsemi se je tudi osebno pogovorila.
V sporočilu za javnost RTV Slovenija smo zasledili, da se na vas vršijo pritiski in napadi. Ste že dali prijavo policiji?
Za zdaj še nisem dala prijave policiji, ampak jo pripravljam. S pravno službo moramo videti, kje gre za konkretne grožnje in kje le za zastraševanja.
Bi lahko konkretneje povedali, za kakšne grožnje gre?
Za zdaj še ne. Je pa vsebine zagotovo dovolj, da bom dala prijavo na policijo v teh dneh.
Se počutite ogroženo in ali boste prosili za dodatno varovanje?
Sama težko ocenim, kaj je resna grožnja in kaj je le zastraševanje. Vem pa, da se v Nemčiji, kjer sem doslej živela in kot dopisnica delovala devet let, takšne grožnje jemljejo skrajno resno in se vse pristojne institucije nanje odzivajo. Tudi iz primerov v nemškem medijskem okolju sem se naučila, da sta previdnost in resna obravnava takih groženj nujno potrebni.
Komu, mislite, ste trn v peti? Na družbenih omrežjih se zgrinjajo številni neprimerni zapisi o vas.
Ne vem in na to nimam vpliva. Mislim, da obstaja neki nivo komunikacije in pod ta nivo se jaz ne bi spuščala, če se pa drugi, je pa odraz njihovih profesionalnih in etičnih načel, pa tudi stvar vzgoje.
Ob trenutnih kadrovskih spremembah se v člankih in na družbenih omrežjih pojavljajo besede »čistke«, »fašizem«, bivši direktor TV Slovenija Uroš Urbanija je omenjal celo »genocid«.
Jaz ne vem, od kod izraz čistke, genocid … Po odstopu Jadranke Rebernik sem si izbrala svojo uredniško ekipo, tako kot mi to določa pravilnik. V tem kontekstu ne razumem besede čistka, ker bi to pomenilo, da se te ljudi umakne z zaslonov ali celo, da so izgubili službo. Tega mi absolutno nismo storili in je ta beseda zelo deplasirana v tem primeru. Novinarji imajo vse možnosti kot vsi ostali, da se dokažejo, vodijo oddaje še naprej, ostajajo prvi obraz informativnega programa še naprej, samo ne na voditeljskih mestih v osrednjem Dnevniku in na Odmevih.
Ne spomnim se, da bi bil tako buren odziv tudi v primeru, ko so kolegico Elen Batista Štader razrešili in ko je po mailu izvedela, da v ponedeljek ne bo več vodila Dnevnika oziroma, da je umaknjena s plana dela.
Zakaj Plaskanova, Krevs in Svetina po vašem mnenju niso primerni kandidati za uredniška mesta in vodenje najbolj eminentnih oddaj osrednji TV Dnevnik in Odmevi?
Ko so me imenovali za vodjo odgovorne urednice, sem se odločila, da je treba stvari v Informativnem programu normalizirati. Prvič v zgodovini javne televizije se je zgodilo, da so bili na vodilna in uredniška mesta imenovani ljudje, ki so javno prepoznani kot povezani s politično stranko ali so delovali v stranki privrženem mediju. To je nedopustno in absolutno je zamajalo verodostojnost javnega medija. Mnenja sem, da je treba to takoj spremeniti, in vse, kar sem storila, je v skladu z mojimi pristojnostmi.
Če želimo, da bi nam ljudje ponovno zaupali, da bi se vtis pristranskosti v javnosti popravil, je na najbolj izpostavljena voditeljska in uredniška mesta treba nujno in takoj vrniti najbolj verodostojne, kredibilne in izkušene novinarje.
Vedeti je treba, da imamo v hiši veliko ljudi, ki si želijo biti voditelji Dnevnika in Odmevov. Ampak v tem naboru sem izbrala ljudi, ki imajo z vodenjem res veliko profesionalnih izkušenj in ki so se v minulih letih dokazali tudi kot novinarji. V javnem mediju gradimo informativne oddaje na novinarski kredibilnosti. Menim tudi, da ne moremo imeti petnajstih obrazov Informativnega programa, ampak so štirje za Dnevnik in trije za Odmeve dovolj, še zlasti, ker nam tako zelo primanjkuje novinarjev. In med temi ljudmi sem skupaj z uredniško ekipo izbrala najboljše.
Ste se z vsemi tremi novinarji pomenili, preden je prišlo vse v javnost in se je v delu javnost zagnal vik in krik? Mnogi imajo namreč občutek, da so bili voditelji odpuščeni, v bistvu pa ste jih razrešili vodenja Dnevnika in Odmevov.
Za razliko od svoje predhodnice sem se z vsemi novinarji najprej pogovorila osebno. Nisem želela, da o mojih odločitvah izvedo na hodnikih ali celo iz medijev, kar se je pri nas že dogajalo. Zelo pomembno se mi zdi, da je tak za urednika sicer težak pogovor opravljen osebno in človeško. Druga faza je bila pojasnjevanje odločitev kolektivu. In nazadnje smo obvestili javnost. Tako se mi je zdelo prav.
Kaj ste jim dejali?
Povedala sem jim, da s tem, ko ne bodo več vodili osrednjih oddaj, ne pomeni, da so odmaknjeni, da so odstavljeni, da so na stranskem tiru, ampak da imajo iste priložnosti in možnosti kot vsi ostali novinarji. Da vodijo torej ostale informativne oddaje, tudi pogovorne oddaje. Kar ne pomeni, da vodenje Dnevnika in Odmevov ne bo mogoče v prihodnosti. Samo v tem trenutku potrebujemo najbolj izkušene ljudi v programu in da oni trenutno niso v tem ožjem izboru. Zdi se mi, da smo imeli korekten pogovor in tudi povedali so, kje se vidijo in kaj si želijo v prihodnosti.
V tem trenutku mi je pomembno na uredniške položaje postaviti ljudi, ki so v informativnem programu najbolj izkušeni. In ko se te stvari nekako normalizirajo, ko se povrne ta verodostojnost – pri tem je pomembna ne le voditeljska, ampak tudi novinarska kredibilnost –, se lahko novinar dalje kali v urednika.
Kakšne so razmere v javni hiši, zdaj, ko ste se vrnili z večletnega dopisništva v Berlinu?
Narejene so določene grupacije in očitno je prišlo do določenih razlik med zaposlenimi. Bile so tudi pritožbe številnih zaposlenih, ampak to je zdaj treba nekako preseči, in tu je potrebno sodelovanje vseh. Mislim, da lahko to spremenimo v prihodnje in da se znotraj kolektiva nekako konsolidiramo, poenotimo. Namreč, najboljši za javni servis smo le takrat, ko delujemo vsi skupaj in ko sodelujemo. In to je zdaj treba znotraj kolektiva doseči. Jaz se bom trudila, da to dosežemo.
Danes je vaše izrekanje uredništva o podpori vašemu imenovanju. V prejšnjem mandatu je imela Rebernikova zelo slabo podporo kolektiva. Kaj boste storili, če vam bodo zaposleni dodelili nizko podporo?
No, ta sicer ni zavezujoča, ampak bom temu mnenju sledila. Če ni podpore, se namreč ne da delati.
Glede na vse burno dogajanje – vam je kaj žal, da ste sprejeli ponudbo v. d. odgovorne urednice?
Z dopisniškim mestom v Berlinu mi je potekel še drugi mandat in s tem sem se vrnila na mesto novinarke zunanjepolitične redakcije. Potem se je odvijalo vse zelo na hitro in sem na koncu sprejela ponudbo. Ko gledam zdaj, kakšne so razmere na RTV Slovenija, mislim, da je bila to dobra odločitev, ker prej dolgo nisem bila v središču dogajanja v naši hiši in sem sprejela odločitve, ki jim niso botrovale kake osebne zamere ali preference. Skoraj desetletje sem spremljala nemške televizije, njihovo uredniško delo in voditeljske obraze, ki novinarski trud izražajo na zaslonu. Vse moje odločitve so nastale tudi na podlagi teh izkušenj.
