Ekslibris za Ivana Krambergerja v rokah njegovega sina
Lojze Veberič ga je izdelal za dobrega človeka iz Negove. Simbolična predaja umetnine na 28. obletnico Ivekove smrti.
Odpri galerijo
Po dobrotniku je poimenovan tudi naš dobrodelni Sklad Ivana Krambergerja.
Minulo nedeljo, na 28. obletnico smrti znanega dobrotnika, inovatorja in priljubljenega politika iz Negove Ivana Krambergerja, je njegov sin Ivan Kramberger ml. dobil nepričakovan obisk. Prav na dan, ko je bil na binkoštno nedeljo v Jurovskem Dolu ubit njegov oče, se je v svojem domu v Lastomercih pri Gornji Radgoni srečal z likovnim umetnikom iz Murske Sobote, sicer častnim občanom občine Sveti Jurij ob Ščavnici, Lojzetom Veberičem.
Ta mu je predal ekslibris, ki ga je pokojni dobrotnik iz Negove naročil malo pred prezgodnjo smrtjo. Ta ga ni dočakal, zdaj pa je ekslibris, ki simbolizira tudi osnovni dimnikarski poklic nesrečnega Iveka, končno našel prostor pri njegovem sinu.
»Prosil sem ga za denar za slikarsko razstavo, a mi je Ivek dejal, da mi ga ne bo dal, saj ne gre za socialno ustanovo. Dogovorila pa sva se, da mu izdelam ekslibris, po katerega bi moral priti v začetku junija 1992, kar pa se žal ni zgodilo, saj se je prej zgodil atentat v Jurovskem Dolu. Ima pa tudi ekslibris posebno zgodbo, saj je bil naročen črn klobuk, zraven pa bele rokavice in palica, a sem to na Ivanovo željo umaknil. Zdaj vsebuje bel cilinder in dimnikarsko krtačo.«
Prejemnik zapoznelega umetniškega dela, Ivan Kramberger ml., pa je dodal: »Ekslibris je moj oče naročil pri likovnem umetniku Lojzetu Veberiču leta 1992 za svoje nadaljnje knjižne izdaje. Simbolizira njegovo življenjsko pot skozi poklic in delo. Dogovorjena sta bila, da ga prevzame v začetku junija 1992. V nedeljo, 7. junija 1992, se je življenjska pot mojega očeta žal sklenila. Ekslibris je ostal vse do danes v lasti likovnega umetnika Lojzeta Veberiča. V veliko čast mi je bilo sprejeti to umetniško delo in verjamem, da nam bo moj oče ostal v večnem spominu.«
Ekslibris (latinsko ex libris, v prevodu iz knjige) je grafična oznaka, s katero lahko lastnik označi svoje knjige. Največkrat je to majhna dekorativna ali umetniško zasnovana slika, ki je natisnjena na majhen papir ali karton in nalepljena na prvo stran v knjigi. Na ekslibrisu so navadno še ime lastnika, moto, grb ali druga znamenja, ki namigujejo na lastništvo določene osebe.
Ta mu je predal ekslibris, ki ga je pokojni dobrotnik iz Negove naročil malo pred prezgodnjo smrtjo. Ta ga ni dočakal, zdaj pa je ekslibris, ki simbolizira tudi osnovni dimnikarski poklic nesrečnega Iveka, končno našel prostor pri njegovem sinu.
Bila sta stara znanca
Likovni umetnik Lojze Veberič je ob predaji ekslibrisa povedal: »Danes je obletnica, in to 28 let, odkar je Ivan na čuden način izgubil svoje dragoceno življenje,« v nadaljevanju pa razložil, da sta se s pokojnim poznala že od nekdaj. Najbolj je bilo njuno sodelovanje intenzivno, ko je Ivek tiskal knjige pri Pomurskem tisku v Murski Soboti, Lojze pa je tam delal.Ivan Kramberger ml. (levo) in avtor ekslibrisa, likovni umetnik Lojze Veberič FOTOGRAFIJE: OSTE BAKAL
»Prosil sem ga za denar za slikarsko razstavo, a mi je Ivek dejal, da mi ga ne bo dal, saj ne gre za socialno ustanovo. Dogovorila pa sva se, da mu izdelam ekslibris, po katerega bi moral priti v začetku junija 1992, kar pa se žal ni zgodilo, saj se je prej zgodil atentat v Jurovskem Dolu. Ima pa tudi ekslibris posebno zgodbo, saj je bil naročen črn klobuk, zraven pa bele rokavice in palica, a sem to na Ivanovo željo umaknil. Zdaj vsebuje bel cilinder in dimnikarsko krtačo.«
Prejemnik zapoznelega umetniškega dela, Ivan Kramberger ml., pa je dodal: »Ekslibris je moj oče naročil pri likovnem umetniku Lojzetu Veberiču leta 1992 za svoje nadaljnje knjižne izdaje. Simbolizira njegovo življenjsko pot skozi poklic in delo. Dogovorjena sta bila, da ga prevzame v začetku junija 1992. V nedeljo, 7. junija 1992, se je življenjska pot mojega očeta žal sklenila. Ekslibris je ostal vse do danes v lasti likovnega umetnika Lojzeta Veberiča. V veliko čast mi je bilo sprejeti to umetniško delo in verjamem, da nam bo moj oče ostal v večnem spominu.«
