'Eksotična delovna sila' tudi v Sloveniji za dva evra na uro?

LJUBLJANA – V Evropi (tudi v Sloveniji) primanjkuje poklicnih voznikov, zato je v krogu gospodarstvenikov in prevoznikov vzniknila ideja, da bi jih pripeljali kar s Filipinov. Status poklicnega voznika v Sloveniji je po besedah sekretarke Sindikata poklicnih voznikov Slovenije (SPVZ) Karina Ditz zelo slab, a s prihodom Filipincev bi se še bistveno poslabšal.

Nečloveško izkoriščanje

V tujini se že na veliko zaposluje 'eksotična delovna sila'. Priljubljen model je podjetje s koreninami v severozahodnih državah, ki odpre slamnata podjetja na vzhodu (Poljska, Romunija, Slovaška itd.). Voznike zaposlijo v teh slamnatih podjetjih pod pogoji in s plačami, ki veljajo tam, vozniki pa nato delajo za nemška, danska, belgijska podjetja ... Kot pojasnjuje Ditzeva, so to veliki špediterji, tudi združenja špediterjev, logistov, ki zaposlujejo na tisoče tujcev, tudi Filipincev, in jih nato »nepredstavljivo nečloveško izkoriščajo«.

Pri sosedih na tisoče Filipincev dela za dva evra na uro

Po podatkih nemških novinarjev se je prek poljskih podjetij leta 2013 zaposlilo 5000 voznikov iz držav zunaj EU, v letu 2017 jih je bilo že 65.000, samo v prvi polovici leta 2018 so jih zaposlili 53.000. Med temi je na tisoče Filipincev. Ti ljudje živijo v bednih, nečloveških razmerah. Preračunano so plačani okrog dva evra na uro.

Kot taboriščniki

»Leta dolgo ne vidijo prave postelje. Živijo in spijo v kamionih. Kadar ne vozijo, bivakirajo v kamionih na parkiriščih špediterjev, največkrat brez prh, namesto sanitarij so jim na voljo zanemarjena prenosna stranišča. Kuhajo na betonu ob kamionih in životarijo kot taboriščniki,« bedo uvožene delovne sile opisuje Ditzeva. Kot pravi, je njihov dom daleč, zato jim skoraj ne preostane drugega, kot da poskušajo preživeti v sužnjelastniškem odnosu.

V Sloveniji za odtenek manj slabo kot na jugu, na zahodu občutno boljše

Južneje so vozniki zaposleni, klavrneje se jim piše. Nič lepega se jim tako ne godi niti v Sloveniji, zato ne preseneča dejstvo, da se raje odločajo za zahodne države. »Nikjer ni idealno, je pa na severu in zahodu občutno boljše – več spoštovanja delavskih pravic, boljši oziroma bolje spoštovan pravni red, večje plače in boljša socialna varnost, pri nas v Sloveniji pa je morda za droben odtenek boljše kakor na vzhodu in jugu.«

Zakaj je status voznikov tovornjakov, kombijev, turističnih avtobusov v Sloveniji slab?

»Vozniki v Sloveniji so nezakonito plačani po prevoženem kilometru ali procentualno od vrednosti storitve prevoza, osnovna plača je nizka, večinoma minimalna ali nižja, zato so nizki nadomestila in pokojnina. Del zaslužka iz prevoženih kilometrov ali odstotkov se izplača kot regularna plača (neto 600 do 700 evrov), preostanek se prikaže v obliki fiktivnih dnevnic, realnih dnevnic za nadomestilo stroškov prehrane vozniki ne dobijo. Veliko prevoznikov ne izplača regresa, dogajajo se zamude s plačami, zgodi se, da plače sploh ni, zelo veliko je neplačanih prispevkov itd.«

Tako so plačani predvsem vozniki v cestnem transportu blaga – tovornjaki, kombiji in tudi precej voznikov avtobusov v turističnem prevozu potnikov. Takšno plačilo je negativno stimulativno, saj voznika spodbuja oziroma sili, da prevozi čim več, ker je od tega odvisen zaslužek.

Delavce siliji k goljufiji

Za voznike veljajo stroga pravila vožnje in počitka, vse dejavnosti pa beleži tahograf (zapisuje jih na voznikovo kartico). »Ker so ta pravila tako toga in pomeni vsako odstopanje (skrajšanje počitka, podaljšanje vožnje) zelo hud prekršek, za katerega prometna kontrola voznika oglobi z zelo visokimi denarnimi globami, skušajo vozniki manipulirati s tahografi z magneti (tahograf beleži počitek, medtem ko voznik dejansko vozi) ali vozijo na kartico nekoga drugega. Velikokrat tudi prevoznik sili voznika v manipulacije s tahografom, ker ima seveda tudi on od tega korist. V bistvu še večjo kot voznik, ker pač lahko z enim kamionom opravi več voženj.«

S plačilom po prevoženem kilometru prevozniki goljufajo tako voznika kot tudi državo. Del plače izplačajo kot minimalno plačo, preostanek pa kot dnevnice. »Prispevke jim delodajalec obračuna na minimalno plačo – večina voznikov v Sloveniji ima v pogodbi zapisano minimalno plačo ali še nižjo. Delodajalec tako utaji davke in prispevke državi in hkrati oškoduje delavca za prispevke za delo, realne dnevnice in nadomestilo stroškov. Država bi lahko s svojimi vzvodi pobrala vse neplačane prispevke in zagotovila plačevanje prispevkov.«

Nesposobnost ali neinteres države?

Ditzeva se ne strinja, da je srž problema v tem, da primanjkuje delovne sile, da prevoznikom primanjkuje voznikov, temveč da je vzrok pomanjkanja voznikov v neurejeni, ohlapni in nedodelani zakonodaji, nespoštovanju socialne zakonodaje, prenizkem plačilu, nezakonitem modelu plačevanja, razpasenem socialnem dampingu in nesposobnosti, morda pa tudi neinteresu naše države, da bi stvari uredila. Prihod filipinske delovne sile bi tako pomenil znižanje že tako nizkih standardov, ki veljajo za voznike v Sloveniji, zato so »v SPVS zgroženi in ogorčeni nad namero, da se sedaj k nam začnejo 'uvažati' še Filipinci«.