Ekstremom še ni videti konca, napovedujejo poplave zgodovinskih razsežnosti (FOTO)
Obdobja ekstremnih vremenskih pojavov očitno še ni konec. Avgusta so poplave opustošile velik del slovenskega ozemlja, v nedeljo pa so hudourniške poplave prizadele Španijo. Še posebej pa vremenoslovci opozarjajo na neurje, ki je že zajelo Grčijo. Grozijo jim poplave velikih razsežnosti, vremenoslovci menijo, da lahko pade še več dežja na kvadratni meter, kot ga je padlo avgusta pri nas.
Na Agenciji za okolje pojasnjujejo, da je v teh dneh nad Evropo nastal vremenski vzorec (zračnega tlaka) v obliki grške črke omega. Gre za blokado, kar pomeni, da lahko takšen vzorec vztraja zelo dolgo. V sredini najdemo greben z visokim geopotencialom ali območje visokega zračnega tlaka, na straneh pa se nahajata dolini z nizkim geopotencialom ali ciklonska območja.
Ta pojav lahko prinese dolgotrajno obdobje sončnega ali deževnega vremena, odvisno, na kateri strani smo.
Neurje, ki je v ponedeljek zvečer zajelo osrednjo Grčijo, je zahtevalo eno smrtno žrtev, še enega človeka pa pogrešajo, so danes sporočili grški gasilci. Zaradi neurja je v več mestih poplavilo ceste, na otoku Krf je bila motena oskrba z elektriko, težave pa so imeli tudi na tamkajšnjem letališču, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Smrtna žrtev neurja, ki so ga poimenovali Daniel, je bil živinorejec, na katerega je padel zid, je za grško javno radiotelevizijo ERT potrdil tiskovni predstavnik grških gasilcev. Še enega moškega pogrešajo.
Na egejskih otokih Skiatos, Skopelos in Alonisos, ki skupaj tvorijo Severne Sporade, so ponoči v nekajsekundnih presledkih udarjali strele in gromi, medtem ko je v regiji Elis na zahodu polotoka Peloponez toča opustošila letino oljk.
Po napovedih grške nacionalne vremenske službe Meteo se bo neurje danes še okrepilo in nad državo vztrajalo do četrtka. Najbolj prizadeti naj bi bili prav osrednja Grčija in Peloponez.
Čeprav je neurje marsikje povzročilo težave, so prebivalci hvaležni za močno deževje, ki je ponekod ustavilo požare v naravi, s katerimi se Grčija spopada že skoraj vso poletje. Ognjeni zublji so v državi v zadnjih nekaj mesecih uničili že več kot 120.000 hektarjev površin.
STA
Prinese lahko ekstremne vremenske razmere
»Takšen vzorec lahko zaradi dolgotrajnosti prinese ekstremne vremenske razmere,« opozarjajo na Arso in še, da bo v naslednjih dneh močno deževalo v Grčiji, na večjem območju bo padlo več kot 200 litrov dežja na kvadratni meter.
Na portalu neurje.si napovedujejo celo poplave zgodovinskih razsežnosti. »Osrednji del Grčije – Tesalija lahko do četrtka prejme tudi več kot 1000 litrov dežja na kvadratni meter! Za primerjavo: Avgustovske poplave pri nas so imele na najhujšem območju med 300–400 l/m2 (sicer v razmeroma krajšem časovnem obdobju), Grke pa čaka dobeseden potop, če se ta scenarij uresniči.«
Na eni strani poplave, na drugi vročinski val
Na drugi strani Evrope pa se bodo soočili z vročinskim valom. Arso napoveduje, da bodo danes najvišje temperature v Franciji dosegle od 33 do 39 °C, v naslednjih dneh bo le kakšno stopinjo manj.
Kako bo pri nas?
Opisan pojav bo našim krajem prinesel bolj umirjeno vreme. Prevladovalo bo sončno in nadpovprečno toplo, a ne prevroče. Od srede naprej se bo na Primorskem segrelo do okoli 30 °C. V naslednjem tednu imamo lahko vroč dan tudi kje v notranjosti, a napovedi še niso čisto usklajene. V naslednjih 10 dneh bo suho, kar bodo številni po Sloveniji sprejeli z olajšanjem.
