Električna kolesa: skupna vrednost uvoza že zelo blizu klasičnim kolesom
Slovenija je močna kolesarska država, ne le po športnih uspehih, po kolesarjenju na splošno. Tudi njen kolesarski trg ni kar tako. Lani je sicer doživel po svoje pričakovano korekcijo, a bolj količinsko kot vrednostno. Na njem je zdaj že zajeten, več kot opazen delež električnih koles, ki so dražja in predstavljajo veliko vrednost znotraj celotnega prometa.
Lani smo po podatkih Sursa uvozili 62.000 koles, kar je najmanj po letu 2001. Od tega smo jih največ, 24 odstotkov, uvozili iz Italije, sledile so Avstrija, Belgija in Nizozemska. Z zgornjo številko so mišljena običajna kolesa vseh vrst. Se je pa v zadnjih letih močno povečal uvoz električnih koles oziroma t. i. pedelekov, ki imajo moč motorja do vključno 250 vatov.
Ta so se na evropskem trgu prvič pojavila pred slabim desetletjem, pri nas smo prve številke v prodaji zaznali leta 2017, ko smo jih uvozili nekaj manj kot 1500, lani pa že 16.000. Lani je bilo njihovo število tako kot pri običajnih kolesih manjše kot leta 2022, vendar padec ni bil tako velik.
Pedeleki imajo pri nas v količini približno 25-odstotni delež, ne tako velikega, kot je na nekaterih zahodnoevropskih trgih, na primer v Nemčiji, kjer so že glavnina. So pa električna kolesa bistveno dražja, tako da se je po Sursu lani skupna vrednost njihovega uvoza (27,3 milijona evrov) že zelo približala vrednosti uvoza klasičnih koles (28,2 milijona evrov).
Delež električnih bo še rasel
Kot pravi Maja Virnik, izvršna direktorica družbe Proloco Trade, ki se že skoraj tri desetletja ukvarja z zastopanjem in veleprodajo različnih znamk koles in spremljevalne opreme (Scott, Bergamont, Rock Shox, Sram, Selle Italia in Continental), bo ta delež pri nas še rasel – do 40, morda celo do 50 odstotkov. Sogovornica sicer meni, da bo prodaja koles letos na podobni ravni kot lani, da pa trg zdaj premikajo predvsem popusti, saj je zalog veliko. Akcije niso povsod enake, po njeni oceni je pritisk na cene močan predvsem v bolj množičnem segmentu.
Zdi se, da postajajo zanimiva t. i. gravel kolesa (makadamkarji), kombinacija gorskega in cestnega kolesa, ki jih je mogoče dobiti tudi z električno pomočjo.
Luka Razinger iz kolesarske trgovine A2U (Haibike, Lapierre, Ghost, Corratec, Winora in Wilier, so zastopnik za Shimano) nam je prav tako dejal, da so bili lani priča presežkom zalog koles nižjega cenovnega razreda in opreme, kar je bila posledica pokoronskega obdobja, ko so kupci dejansko pokupili, kar je bilo na voljo. Poleg navedenega je potrošniški krč dosegel vrhunec v lanskem tretjem četrtletju, ko se je potrošnja zaradi poplav v Sloveniji dobesedno ustavila.
Letos pri njih raste prodaja električnih koles, predvsem zaradi dostopnih cen kakovostnih izdelkov. Razmerje med klasičnimi (v tej kategoriji se proda največ cestnih koles) in električnimi kolesi je že zdaj pri njih približno 50:50, okoli 80 odstotkov e-koles prodajo v cenovnem razredu od 2000 do 3000 evrov.
Letos so od pomladi za pedeleke prvič na voljo državne subvencije (le za mestna električna kolesa) za ceno do 2500 evrov, kar nekaj prispeva k prodaji, doslej jih je bilo izdanih več kot 2500. Trgovci jih podpirajo, nekateri bi si želeli, da ne bi bilo zgornje cenovne omejitve.
