Eles trdi: Nova omrežninska metodologija ni katastrofa za slovensko gospodarstvo
Sistemski operater elektroenergetskega omrežja Eles je v empirični analizi preveril navedbe gospodarskih združenj, da naj bi nova metodologija obračuna omrežnine pomenila katastrofo za gospodarstvo in mu bistveno poslabšala konkurenčni položaj. Te trditve je z analizo zavrnil, je pa predlagal nekatere spremembe metodologije za poslovne odjemalce.
Eles v analizi, ki jo je pripravil direktor Aleksander Mervar, primerja vpliv obstoječe in stare omrežninske metodologije za male poslovne porabnike, za največje gospodarske odjemalce na srednjenapetostnem omrežju in za dva največja industrijska porabnika na visokonapetostnem omrežju.
Z analizo je želel preveriti navedbe nekaterih gospodarskih združenj, da naj bi se nova metodologija obračuna omrežnine za moč in porabljeno električno energijo glede na staro metodologijo odrazila v izrazito negativnih finančnih učinkih za določene skupine odjemalcev, in da torej novi sistem pomeni »katastrofo za slovensko gospodarstvo« ter mu bistveno poslabšuje konkurenčni položaj.
Analiza je na podlagi primerjave z dejanskimi podatki za leto 2023 preverila, kakšen bi bil dvig stroška omrežnine za moč in porabljeno energijo v letu 2025, če se upoštevajo štirje meseci visoke sezone po računu za lanski november in osem mesecev nizke sezone po računu za lanski oktober.
Analiza je pri 55 največjih odjemalcih elektrike na srednjenapetostnem omrežju pokazala, da se bo skupni letni strošek za omrežnino teh podjetij povečal za povprečno nekaj manj kot 27 odstotkov, pri čemer bi bilo največje zaznano povečanje stroška med 55 analiziranimi podjetji 68-odstotno, največje zaznano zmanjšanje pa 28-odstotno.
Kaj predlagajo?
V Elesu na podlagi analize predlagajo, da se v roku dveletnega prehodnega obdobja ukineta dve sezoni, da se za delavnike uporabljajo trije časovni bloki, za dela proste dni pa dva, da se konica določa kot povprečje desetih koničnih obremenitev za vsak časovni blok za mesec, za katerega se izstavi račun, da se odpravi sankcioniranje prekoračitve dogovorjene obračunske moči ter razmisli o povečanju tarif za moč in zmanjšanju tarif za električno energijo pri negospodinjskih odjemalcih, ter da se zmanjša razlika v višini tarif za posamezne časovne bloke.
Predlagajo tudi, da se opravi dodatna analiza za specifične porabnike, npr. sezonske dejavnosti, in če se izkaže za smiselno, se zanje lahko uvedejo posebne tarife.
Vsaka morebitna sprememba tarif pa se bo navedbah Elesa ne bi smela odraziti v zmanjšanih prihodkih za Eles in pet elektrodistribucijskih podjetij v primerjavi s staro metodologijo, saj je omrežnina edini vir prihodkov za investicije v omrežje.
Pri omrežnini za moč bi v povprečju prišlo do zmanjšanja letnega stroška za 23 odstotkov, pri čemer bi bilo največje zaznano zmanjšanje 61-odstotno, največje opaženo povečanje pa 188-odstotno. Pri omrežnini za porabljeno električno energijo pa je Mervar v analizi ugotovil povprečno 209-odstotno povečanje letnega stroška, pri čemer je bilo največje zaznano povečanje 1100-odstotno, največje zmanjšanje pa 50-odstotno.
A v Elesu opozarjajo, da je ne glede na razmeroma visoko rast letnega stroška za omrežnino njegov delež v skupnih stroških za energijo še vedno bistveno nižji kot delež stroška, ki ga za omrežnino plačujejo veliki poslovni odjemalci v EU.
Veliki poslovni odjemalci v Sloveniji naj bi po Elesovih izračunih po novi metodologiji za omrežnino plačevali v povprečju 0,43 odstotka svojih celotnih poslovnih prihodkov, po stari metodologiji pa je bil ta delež pri 0,34 odstotka.
Delež skupnih stroškov omrežnine in porabljene električne energije v celotnih poslovnih prihodkih pa naj bi se na podlagi ocene nabavnih cen za elektriko, izhajajoče iz ocene veleprodajnih cen na madžarski borzi, s 5,2 odstotka v letu 2023 letos v povprečju celo znižal na 4,3 odstotka.
Mervar je izračunal tudi gibanje skupnega stroška za omrežnino in porabljeno energijo. Ta naj bi bil letos v povprečju za 18 odstotkov nižji kot v letu 2023.
Na Elesu sicer dopuščajo možnost, da obstajajo ekstremni primeri visokih povečanj letnih omrežninskih stroškov (npr. sezonska aktivnost, denimo smučišča), ki jih analiza ni zajela, a ob tem poudarjajo, da je takšne primere treba obravnavati posebej in na podlagi tega presojati o smiselnosti uvedbe morebitne posebne tarife zanje.
Mervar je ob velikih poslovnih odjemalcih analiziral tudi 25 malih, ki imajo uradno registrirano dejavnost gostinstvo, vrtnarstvo, pekarstvo in tiskarstvo. Razporedil jih je v tri skupine - nizka, normalna in visoka poraba glede na priključno moč.
V skupini z nizko porabo je ugotovil zmanjšanje letnega stroška omrežnine za 28 odstotkov, v skupini z normalno porabo za 26 odstotkov, v skupini z visoko porabo pa za 32 odstotkov. V povprečju je zaznal 26-odstotno zmanjšanje stroška.
A čeprav obstoječa metodologija malim poslovnim odjemalcem v povprečju prinaša nižje stroške omrežnine, so po ugotovitvah analize tudi v tej skupini odjemalci, ki beležijo ekstremen skok omrežnine, predvsem tisti, ki imajo visoko priključno moč in razmeroma nizko porabo električne energije.
