Elizabeta in Jožef: pred 65 leti usodni da v Kanadi, pred 57 v Prekmurju
Zakonca Elizabeta in Jožef Hozjan jesen življenja zadovoljna preživljata v Prekmurju, v vasi Žižki v občini in župniji Črenšovci, nedavno pa sta v krogu svojih najdražjih proslavila še lepih 65 let zakonskega življenja.
Elizabeta se je rodila leta 1938, Jožef pa leto prej. Še v sanjah nista pričakovala, da bosta z roko v roki dočakala tako visoko obletnico poroke.
Še mlada ju je v petdesetih letih prejšnjega stoletja kot izseljenca pot ponesla čez lužo v Kanado, kajti tisti čas sta v Prekmurju vladala revščina in pomanjkanje: s trebuhom za kruhom sta si tako odšla iskat boljše življenje. Pot ju je peljala v daljno deželo, kjer sta kaj kmalu dobila zaposlitev. Jožef je delal v gozdarskem podjetju, Elizabeta pa v bolnišnici kot strežnica. Leta 1958 sta se v Torontu v Kanadi cerkveno poročila, njun zakon je sklenil slovenski duhovnik.
Ohranjata vezi z izseljenci
S prihranki sta se leta 1966 vrnila v rodno Prekmurje, kjer sta se poročila še civilno, si kupila hišo in zemljo ter začela pisati novo zgodbo skupnega življenja. V Kanadi sta bila vključena v društvo Večerni zvon, v katerem so se družili in srečevali prekmurski izseljenci. Jožef je tam prisluhnil željam gasilskega društva Žižki in skupaj s prekmurskimi izseljenci začel akcijo zbiranja prostovoljnih darov za nakup gasilske avtocisterne za domače PGD: zanj je bila to pomembna naloga, rad poudarja. V zakonu so se jima rodili trije otroci, dva sinova in hči. V 65 letih se je njun rod povečal za šest vnukov in sedem pravnukov, ki so njuno največje bogastvo. Ko ju obiščejo, jima pripovedujeta zgodbe o življenju v Kanadi in novih začetkih v Žižkih. Jožefa je najbolj veselilo delo na kmetiji, v hlevu sta z ženo redila krave molznice in govedo. Prvi v vasi je kupil traktor in kmetijske priključke ter seveda avtomobil. Oral je na polju, imel je mlatilnico, s katero je v času žetve od hiše do hiše mlatil zlato rumeno pšenično klasje, pozneje si je kupil kombajn za žetev krušnih žitaric. Rad je pomagal gasilskemu društvu Žižki pri razvoju, danes je njegov član, sodeloval je pri obnovi župnijske cerkve v Črenšovcih.
Imata šest vnukov in sedem pravnukov.
Ob praznovanju 65. obletnice poroke sta se Hozjanova s svojimi najdražjimi v župnijski cerkvi svetega Križa v Črenšovcih udeležila zahvalne svete maše, kjer sta si znova obljubila večno zvestobo. Mašo je daroval župnik župnije Črenšovci Zoran Car, ki jima je v spomin podaril svečo, pri maši pa sta bila navzoča še duhovnika dr. Karel Bedernjak in Jože Gerič. Vsi trije so jima čestitali in jima zaželeli dobrega zdravja ter razumevanja, pa tudi, da bi dočakala železno poroko. Na jesen življenja živita sama, kljub letom sta vitalna in zdrava. Ob obisku sta nam pokazala poročni album s kanadske poroke in spominski poročni list v angleškem jeziku. Po vrnitvi v Prekmurje sta že večkrat obiskala Kanado, kjer živijo njuni botri in drugi prekmurski izseljenci, s katerimi sta ohranila lepe prijateljske vezi. Na koncu sta zaupala, da so leta minila tako hitro, kot bi veter odpihnil jesensko listje.
