ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE

Emona odstira zaklade iz preteklosti (FOTO)

Na severnem robu območja gradnje NUK II potekajo izkopavanja. Izjemna ohranjenost celotnega kompleksa in izstopajoče strukture.
Fotografija: Pogled na ostanek bazena iz 4. stoletja FOTOGRAFIJE: Arhiv Zvkds 
Odpri galerijo
Pogled na ostanek bazena iz 4. stoletja FOTOGRAFIJE: Arhiv Zvkds 

Gradnja nove Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK II) poteka znotraj obzidja rimskega mesta Emona, nedaleč od vzhodnih mestnih vrat, ki so stala na območju Trga francoske revolucije. V neposredni bližini je križišče glavnih mestnih ulic, ki sta potekali približno po trasi današnje Slovenske in Rimske ceste.

Arheološko najdišče NUK II obsega vogale štirih insul ter križišče dekumana (cesta, ki je potekala v smeri vzhod–zahod) in karda (cesta v smeri sever–jug) ter izstopa z izjemno dobro ohranjenostjo celotnega kompleksa, pri čemer je treba poudariti nekatere strukture, kot so masivnost temeljev ter višina ohranjenih zidov tudi do treh metrov, tlaki in stenske poslikave in bogata notranja oprema.

Vodeni ogled
Vodeni ogled

Dobro ohranjeni elementi komunalne ureditve, kot sta kloaka (odtočni kanal) na dekumanu ter javni vodnjak na območju karda, dajeta prostoru še večji pomen. Na primeru najdišča NUK II je dobro viden dvig bivanjskega standarda v 4. stoletju, ki je vplival na spremembo namembnosti posameznih insul in sam urbanistični razvoj mesta. Velikost raziskane površine zagotavlja dober vpogled v raster Emone, ki omogoča sledenje historičnim spremembam znotraj insul. Ohranitev takšne urbanistične ureditve ni redka samo v slovenskem prostoru, temveč tudi na celotnem ozemlju nekdanjega rimskega imperija.

Prvi Walter Schmid

V srednjem veku je bila večina območja južno od današnje Rimske ceste v lasti nemškega viteškega reda in je vse do sredine 19. stoletja ostala pretežno nepozidana. Tam so se širili njive in vrtovi. Prav zaradi nepozidanosti velikega dela spada območje NUK II med najbolje ohranjene emonske ambiente. Poškodbe rimskih struktur so pred izkopom povzročili le temelji novoveških stavb in vodnjakov, poleg tega lahko zlasti za območje Gradišča rečemo, da je antična urbanizacija vplivala na pozidave v 15. in pozneje v 19. stoletju. Osnovna parcelacija je sledila rimski, znova pa so bili uporabljeni tudi nekateri elementi, na primer kloaka, ki je bila v uporabi še konec 19. stoletja.

Del mozaika iz kamnitih mozaičnih kock
Del mozaika iz kamnitih mozaičnih kock

Arheološka izkopavanja v letih 2024 in 2025 se izvajajo na območjih predvidene gradnje NUK II, ki v preteklosti še niso bila raziskana ali pa so bila raziskana le delno. Sicer je tam prvi raziskoval Walter Schmid 1912., do 90. let prejšnjega stoletja pa so se tam vrstile posamezne manjše raziskave, ki so potekale ob prenovah cestišč in komunalne ureditve.

V letu 1990 so pod vodstvom Ljudmile Plesničar Gec potekale prve arheološke raziskave v sklopu priprav na gradnjo nove Narodne in univerzitetne knjižnice in se nadaljevale med letoma 1996 in 1999. Pod vodstvom dr. Andreja Gasparija so leta 2008 raziskali preostale ostaline na dostopnih območjih, predvidene za gradnjo NUK II. Območja, ki iz različnih razlogov v letu 2008 niso bila dostopna, bodo raziskali v sklopu tokratnih raziskav in tik pred gradnjo.

Prostor s pečjo, datiran v 4. stoletje
Prostor s pečjo, datiran v 4. stoletje

Posebno odkritje: bazenček

Arheološka izkopavanja potekajo na severnem robu predvidenega območja gradnje NUK II in obsegajo približno 550 kvadratnih metrov površine. Raziskali bodo manjši del karda in dele dveh insul, ki sta bili v 4. stoletju združeni v enoten kompleks domnevno v javni rabi.

Steklena rebrasta skodelica
Steklena rebrasta skodelica

»V prvih mesecih arheoloških izkopavanj smo v severozahodnem vogalu parkirišča raziskali del, ki ga do zdaj še nismo,« pravi Blaž Orehek, vodja raziskave.

»Dokumentirali smo temelje novoveških objektov in ostanke zunanje ureditve, pod njimi pa ostanke srednjeveške rabe prostora z obdelovalno zemljino, v katero so bili vkopani jame in jarki različne namembnosti. Nekateri jarki so rezultat kopanja kamnov iz rimskodobnih zidov, ki so jih uporabili kot gradbeni material pri gradnji srednjeveškega mesta. Najmlajše rimskodobne ostaline na tem delu predstavlja prostor z estrihom v površini 80 kvadratnih metrov, nad katerim smo dokumentirali ruševino uničenega hipokavsta, ki je bil zgrajen iz plošč in stebričkov peščenjaka.«

V zahodnem delu so odkrili manjše prostore z različno namembnostjo. »Tako je prostor z dodatno obzidano steno deloval kot peč za pripravo hrane ter hkrati vir ogrevanja manjšega prostora ob njem, v katerem smo odkrili zelo skromne ostanke hipokavsta s stebrički iz opek,« dodaja Orehek.

Bronasti jermenski zaključek, del konjske opreme
Bronasti jermenski zaključek, del konjske opreme

»V ruševini nad ostanki hipokavsta je bila prisotna večja količina odlomkov fresk in tudi votli zidaki, ki so bili kot obloga zidu namenjeni stenskemu ogrevanju prostora. Posebno odkritje je bazenček, ki je skoraj meter globoko vkopan v starejše rimskodobne ostaline. Bazen ima na dveh stranicah polkrožne zaključke, obložen je s hidrofobno malto ter dodatno zatesnjen z glino. Skozi južno stranico je na dnu bazena speljana svinčena cev, ki je predstavljala odtok. Verjetno kamnita obloga bazena se, žal, ni ohranila.«

V prihodnjih mesecih arheoloških izkopavanj bodo nadaljevali raziskovanje starejših rimskodobnih depozitov, začeli pa so tudi raziskave območja ob Rimski 1 in 3. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije