En klobuček pokonča odraslega človeka (FOTO)

»Gobe so zanimive in lepe, dobre,« nam je ob prihodu v novomeško Gostišče na trgu dala vedeti Maja Rožič, tajnica Gobarskega društva Novo mesto. Lani so praznovali 45 let društva, letos pa so pripravili že 46. razstavo gob. »Pripravimo jo, da se lahko ljudje tudi sami poučijo o gobah,« poudarja sogovornica Maja. Obiskovalci so res imeli kaj videti in se tudi česa naučiti: 400 vrst gob so zbrali domači gobarji in gobarke, pomagala so tudi prijateljska gobarska društva iz Cerknice, Ribnice in Kočevja.

»Pred razstavo se usedemo in si razdelimo funkcije, da se ve, kdo bo kaj delal in kdo bo kje kaj nabral. Razstavo smo postavili v četrtek popoldne, isti dan smo nabrali tudi gobe,« je razložila Maja. In z nami delila osnovno lekcijo o njihovem nabiranju. »V gozd pojdite s košaro, da trosi gob padejo ven in ostanejo v gozdu. Gobe ne odtrgajte, ampak jo le zavrtite, potem pa tisto mesto, kjer je rasla, pokrijte z listjem, da se ne izsuši in okuži.«

Maja Rožič obožuje gobe, pet let je že članica gobarskega društva.

Orjaški dežniki so užitni, nikar pa jih ne zamenjajte s pogubnim dežničkom, ki je manjši in smrtno nevaren.

V Sloveniji raste približno 2500 vrst gliv, ki so prepoznane kot makromicete, kar pomeni, da tvorijo plodišča, vidna s prostim očesom. Med te vrste spadajo užitne, neužitne in strupene gobe. Skupaj s številnimi mikroskopskimi vrstami gliv pa bi lahko število vrst seglo do 5000. Slovenija ima zaradi svoje geografske lege in raznolikih ekosistemov (gozdovi, travniki, mokrišča) zelo ugodne razmere za rast različnih vrst gob. Med najbolj znanimi užitnimi v Sloveniji so jurčki, lisičke, marele, štorovke.

»Orjaška plešivka je velika kot nogometna žoga, raste na travniku,« nas je Maja Rožič popeljala po razstavi. Mimogrede nam je zaupala še, da je trenutno v naravi v izobilju sirovk, prepoznamo jih po njihovi oranžni barvi in oranžnem mlečku. »Ljudje dobro poznajo zajčke, zdaj se nabirajo tudi lisičke. Zdaj so pognale črne trobente, ki se jih posuši in uporabi kot začimbo. Zavita širokolistarica velja za eno najdaljših gob, tudi meter v zemljo ima svoj bet.«

Gobe zanimajo veliko ljudi.

Pester in bogat svet golobic

Smrtno nevarna

»Rdeča mušnica je lepa, a strupena, knežja mušnica, poznamo jo pod imenom karželj, z rdečo mušnico je v sorodu, pa je užiten, a zaščiten, zato ga ne smemo nabirati. Smrtno strupena pa je zelena mušnica, en klobuček smrtne mušnice pokonča odraslega človeka, strupena je tudi panterjeva mušnica,« nas je poučila naša vodnica Maja. Ob zastrupitvi z zeleno mušnico človeka reši le transplantacija jeter oz. ledvic, prvi znaki zastrupitve pa so vidni šele 24 ur po zaužitju. Od najbolj nevarnih smo se sprehodili do najbolj čislanih gob – gobanov, po domače jurčkov. Gobe so tudi zdravilne, smo izvedeli na razstavi. »Dokazano ima zdravilne učinke resasti bradovec, ki obnavlja živčevje. Iz kar nekaj gob se kuha čaj, bukov ostrigar pomaga uravnati holesterol,« nam je zaupala Maja. In še, da bodo gobe rasle, dokler bodo temperature zraka nad ničlo.

Lisičke so zakon!

Knežji mušnici pravimo tudi karželj.

V društvu, ki šteje 80 članov, so zelo aktivni. »Zbiramo se vsak ponedeljek, to so naši gobarski večeri. Ogledamo si gobe, ki jih potem določi naš glavni determinator. Če takole hodiš celo sezono vsak ponedeljek, se lahko veliko naučiš. Bistveno je, da gobe vidiš večkrat, potem jih boš prepoznal tudi v naravi.«

Orjaška plešivka je velika kot nogometna žoga.

Jože Kočjaž je priznani določevalec in poznavalec gob.

V Smrečnikovi ulici 16, kjer je sedež društva, so veseli tudi novih obrazov. »Živimo v okolju, kjer je toliko dobrih gob,« je Maja Rožič povabila na gobarski večer ljubitelje gob. »Prišla sem, da se naučim imen, da bom zmogla gobe v gozdu prepoznati in se o njih tudi pogovarjati,« nam je povedala obiskovalka razstave Petra, ki je pozorno prisluhnila zbranim na razstavi, Maja pa nam je ob koncu položila na srce: »Jejte gobe zmerno. Ne pretiravajte, ne z nabiranjem niti s prehrano. Gobe so začimba.«