ZNAMENITA JED
Enega imaš v ustih, drugega na vilicah
To soboto bodo lahko obiskovalci v idrijskem parku Mejca poskušali idrijske žlikrofe.
Odpri galerijo
Priprava je zahtevna. Foto: Kraftart
Festival te znamenite jedi postaja tradicija, saj so žlikrofi kulinarična posebnost širšega območja mesta čipk in živega srebra. Idrijski žlikrofi so prvi slovenski proizvod, ki ga je Evropska komisija prijavila kot zajamčeno tradicionalno posebnost EU, kar pomeni, da sta zaščitena tako receptura kot tudi tradicionalni način priprave ter da je ime proizvoda na celotnem območju EU zaščiteno pred potvorbami, zlorabami, posnemanjem in drugimi praksami, ki lahko zavajajo glede resničnega porekla proizvoda.
Gre za značilno oblikovano narodno jed, pripravljeno s krompirjevim nadevom v testu. So glavna kulinarična posebnost na Idrijsko-Cerkljanskem, izdelava pa ni prav nič preprosta, saj poteka v kar devetih skrbno definiranih stopnjah. Leta 2002 so idrijski žlikrofi kot poseben kmetijsko-živilski proizvod dobili status zajamčene tradicionalne posebnosti. Od leta 2006 do 2015 so certificirani proizvajalci, združeni v društvo za promocijo in zaščito idrijskih jedi, izdelali več kot 600 ton idrijskih žlikrofov. Pred več kot šestdesetimi leti je Karel Bezeg, raziskovalec idrijskih šeg in navad, zapisal napotek, ki morda najbolje priča o ljubezni do te imenitne hranljive poslastice, ki je nekoč poganjala cele generacije idrijskih knapov: »Enega se ima v ustih, drugega se drži pred nosom na vilicah in tretjega se gleda še v skledi kot prihodnjega izbranega.«
Gre za značilno oblikovano narodno jed, pripravljeno s krompirjevim nadevom v testu. So glavna kulinarična posebnost na Idrijsko-Cerkljanskem, izdelava pa ni prav nič preprosta, saj poteka v kar devetih skrbno definiranih stopnjah. Leta 2002 so idrijski žlikrofi kot poseben kmetijsko-živilski proizvod dobili status zajamčene tradicionalne posebnosti. Od leta 2006 do 2015 so certificirani proizvajalci, združeni v društvo za promocijo in zaščito idrijskih jedi, izdelali več kot 600 ton idrijskih žlikrofov. Pred več kot šestdesetimi leti je Karel Bezeg, raziskovalec idrijskih šeg in navad, zapisal napotek, ki morda najbolje priča o ljubezni do te imenitne hranljive poslastice, ki je nekoč poganjala cele generacije idrijskih knapov: »Enega se ima v ustih, drugega se drži pred nosom na vilicah in tretjega se gleda še v skledi kot prihodnjega izbranega.«
