Eni ustvarjali zase, drugi za naročnike
Nekaj zelo umnih glav slovenske grude se je rodilo v dobrepoljski dolini, izrazito kraškem območju, nad katero se na desni strani, gledano iz smeri Strug, po večjem delu dviguje pobočje ribniške Male gore, na levi pa se številne lepo sklenjene vasi dotikajo manjšega hribovja, ki se prevesi proti dolini Krke, na vzhodu pa se dotika Suhe krajine.
Rezbarstvo je poleg druge dediščine izstopajoče v naših koncih. Je nekoliko, lahko bi rekla, potlačeno, a še vedno živo.
Najbolj znana med njimi, umetnika kiparja, brata Franceta in Toneta Kralja iz Zagorice, ter njunega učitelja Frana Jakliča - Podgoričana, ki je bil slovenski pisatelj, prosvetitelj, eden najbolj produktivnih avtorjev kmečke povesti, je davnega leta 1946 v zbirki Etnografija Velikolaškega okraja – Ljudska umetnost v Dobrepoljih odstrl tamkajšnji učitelj Tone Ljubič.
Monografija
Za Sičevo zbirko je bila to druga najstarejša monografija o slovenski ljudski umetnosti. »Prvinsko estetiko dobrepoljske vasi in skromnega ter trdega dela domačinov, njihovega vsakdanjega in prazničnega življenja so v svojih umetninah v številnih nadrobnostih na svojski način oživljali ravno rojaka iz Zagorice in učitelj na šoli v Vidmu,« je o Dediščini Dobrepolja v delih treh mož zapisal vsestranski učitelj Ljubič.
Njega se še kako dobro spominja 90-letna Anka Novak, domačinka, ki je svoj pečat vtisnila kot etnografinja na Gorenjskem, a je bila ves čas povezana tudi z rojstnim krajem. Sledi je pustila tudi kot soavtorica številnih zapisov in publikacij, ki so izšle o dobrepoljski dolini, pred kratkim pa je svoje neutrudno poslanstvo predstavila v knjigi Likovni izrazi Dobrepolja. V enem poglavju je tako mojstrsko opisala ravno dragocenosti svojih omenjenih predhodnikov.
»Spoštovanja vredno Ankino delo izhaja iz proučevanja in evidentiranja vsebin, na terenu ohranjenih v obliki zapisov in fotografij. Knjiga predstavlja naselja, stavbe, hiše, obrti in obrtniško znanje, kmečki dom …« je dejala Polona Grm Rigler iz Muzeja Ribnica, ki je del Rokodelskega centra Ribnica in po pooblastilu ministrstva za kulturo pokriva območno javno službo muzejev tudi za občino Dobrepolje.
Ankine prve raziskave s terenskim delom so bile namenjene kmečkim naseljem in stavbarstvu. Pri obhodih po domovih je spoznavala tudi druge drobne priče in pričevanja iz življenja in dela domačinov.
Galerija podobarjev
Ustvarjalci ljudskoumetnostnih izdelkov so likovno obdarjeni posamezniki. Nekateri so se s tem ukvarjali le za domače potrebe, drugi tudi za naročnike iz okolice. Med njimi imajo posebno mesto izučeni ali priučeni obrtniki. Vaške kapelice, številni bogci ob vaških poteh in stezah, lesena poljska znamenja in bogci v hišah so prava galerija podobarjev. Posebna zvrst likovnega izražanja so pustne maske larfe, ki so bile narejene iz lepljenega papirja, žene in dekleta pa so svojo likovno ustvarjalnost najbolj izražale v oblačilni kulturi. Na duhovno naravnanost dobrepoljskega človeka v preteklosti in danes opozarjajo številna znamenja, najpogosteje s podobo Križanega, pa tudi Matere božje z Detetom.
»Rezbarstvo je poleg druge dediščine izstopajoče v naših koncih. Je nekoliko, lahko bi rekla, potlačeno, a še vedno živo. Da ne bi povsem zamrlo, smo s to publikacijo želeli opozoriti naše ljudi na to, kaj imamo in da ga je treba ohranjati,« si želi Novakova.
Na predlog občinskega sveta so ji ob prazniku občine Dobrepolje, ki ga praznujejo na dan rojstva Frana Jakliča, podelili naziv častne občanke. Anka Novak je na koncu predstavitve knjige razkrila željo, da bi morda, kot je dejala, preden odide, letos vodila ogled po krajih, ki so tako značilni v domačemu okolju in širše.
