SAMO V SLOVENIJI
Enkrat prodala, davek pa dvakrat plačala
Finančna uprava ji, čeprav posel ni bil sklenjen, noče vrniti plačanega davka na promet z nepremičninami.
Odpri galerijo
Simbolična fotografija. FOTO: Jure Eržen, Delo
LJUBLJANA – Cesarju, kar je cesarjevega. A cesar si, tako je ugotovil varuh za človekove pravice, včasih želi preveč.
Varuh za človekove pravice je obravnaval primer prodaje nepremičnine, pri kateri je po njihovem mnenju prišlo do kršitve načela pravičnosti.
Neimenovana lastnica jo je prodala, a ni bila nikoli do konca realizirana, saj je kupec v dogovorjenem roku poravnal zgolj del kupnine in dogovora ni izpolnil niti po zahtevku odvetnika. V njem je bilo zapisano tudi, če ne bo izpolnil zavezujočega, bo pogodba prenehala veljati po zakonu. Kupec kupnine tudi v dodatnem roku ni poravnal.
Prodajalka je 14. marca 2012 in nato še 11. februarja 2013 na davčni organ vložila zahtevek za vračilo davka na promet nepremičnin. »Čeprav naj ne bi bilo sporno dejstvo, da je zaradi neizpolnitve obveznosti kupca pri plačilu kupnine izvedba pravnega posla prodaje nepremičnine ustavljena, njenemu zahtevku oziroma pritožbi na drugostopenjski organ ni bilo ugodeno. Po mnenju davčnega organa oziroma ministrstva za finance je namreč ostal sporen razplet situacije glede na dejstvo, da je del obveznosti kupec poravnal in »se na pozive k obrazložitvi dejanskega stanja ni odzval« oziroma da ni podal soglasja k razveljavitvi pogodbe.
Ne glede na to je leta 2016 prodajalka hišo dejansko prodala in ponovno plačala davek na prodajo nepremičnine. Z novim zahtevkom za vrnitev drugič plačanega davka za isto nepremičnino ni bila uspešna, saj je bilo treba šteti, da je podlaga za plačilo davka drug pravni posel, piše varuh.
»Varuh meni, da je dvojno plačilo davka na promet nepremičnin za nepremičnino, ki je bila prodana zgolj enkrat, nedvomno neskladno z načelom pravičnosti,« pišejo. Izpostavili so, da ne vidijo pravne podlage, ki bi za vračilo davka zahtevala soglasno razdrtje pogodbe.
Po njihovem mnenju bi morala davčni organ in ministrstvo upoštevati 16. člen zakona o davku na promet z nepremičninami, ki v letu 2006 izrecno uredil posebne primere vračila davka na promet nepremičnin in v katerem ni več zahteve po sporazumnem razdrtju oziroma sporazumni razvezi prodajne pogodbe.
»Obstoj možnosti razdrtja oziroma razveze pogodbe po samem zakonu, se varuhu zdi zelo pomemben, sploh v primerih, podobnih pobudničinemu, ko je kupec neodziven oziroma ne obstaja več (na primer pravna oseba preneha, je ukinjena ...). Dejstvo, da je imel kupec že v času prvih pobudničinih vlog za vračilo davka blokiran oziroma zaprt TRR, da je bil v začetku stečaja oziroma da je bil neodziven, je bilo znano tudi davčnemu organu, prav tako je pobudnica predložila vse obojestransko podpisane dogovore, ki so določali, da se pogodba šteje za razveljavljeno, če kupnina ne bo poravnana v določenih rokih ter tudi dodaten poziv kupcu k izpolnitvi pogodbe skladno z obligacijskim zakonikom, na katerega pa se kupec prav tako ni odzval. Tako varuh ne razume, katere dodatne okoliščine bi morala še izkazati, da bi organ ugotovil, da je pogodba razveljavljena oziroma da ne more biti izpolnjena,« so jasni.
Varuh je prejel odziv ministrstva in Fursa. »Odgovor ministrstva nas ni prepričal, iz odgovora Fursa pa je med drugim razbrati potrditev, da iz ZDPN-2 res ne izhaja, da mora biti razdrtje pogodbe sporazumno. Poudaril je še, da mora zavezanec ob vlogi za vračilo davka davčnemu organu izkazati, da gre za primer razdrtja po zakonu ter da prenos lastninske pravice na nepremičnini še ni bil izveden. To lahko po navadi stori z dokazili, kot so zemljiškoknjižni izpis, poziv prodajalca kupcu, naj izpolni pogodbeno obveznost (plačilo kupnine v pogodbeno določenih rokih), ter iz previdnosti tudi izjava kupca. Če je ta neodziven, pa bi načelno morali za ugoditev zahtevi za vračilo plačanega davka zadoščati tudi že sami pozivi za podajo izjave. Nadalje iz odgovora Fursa izhaja, da lahko glede na spremenjene okoliščine v letu 2016, ko je nepremičnina bila prodana drugemu kupcu, pobudnica vloži novo zahtevo za vračilo davka, ki jo bo davčni organ obravnaval in ponovno presojal o vračilu davka, odmerjenega in plačanega v letu 2009. Na tej podlagi smo pobudnici predlagali, da sledi navedenemu ter se pri vložitvi zahteve sklicuje na zapisano.«
Ste tudi sami opazili kakšne nesmiselnosti? Pišite nam. Objavili jih bomo.
Varuh za človekove pravice je obravnaval primer prodaje nepremičnine, pri kateri je po njihovem mnenju prišlo do kršitve načela pravičnosti.
Neimenovana lastnica jo je prodala, a ni bila nikoli do konca realizirana, saj je kupec v dogovorjenem roku poravnal zgolj del kupnine in dogovora ni izpolnil niti po zahtevku odvetnika. V njem je bilo zapisano tudi, če ne bo izpolnil zavezujočega, bo pogodba prenehala veljati po zakonu. Kupec kupnine tudi v dodatnem roku ni poravnal.
Prodajalka je 14. marca 2012 in nato še 11. februarja 2013 na davčni organ vložila zahtevek za vračilo davka na promet nepremičnin. »Čeprav naj ne bi bilo sporno dejstvo, da je zaradi neizpolnitve obveznosti kupca pri plačilu kupnine izvedba pravnega posla prodaje nepremičnine ustavljena, njenemu zahtevku oziroma pritožbi na drugostopenjski organ ni bilo ugodeno. Po mnenju davčnega organa oziroma ministrstva za finance je namreč ostal sporen razplet situacije glede na dejstvo, da je del obveznosti kupec poravnal in »se na pozive k obrazložitvi dejanskega stanja ni odzval« oziroma da ni podal soglasja k razveljavitvi pogodbe.
Ne glede na to je leta 2016 prodajalka hišo dejansko prodala in ponovno plačala davek na prodajo nepremičnine. Z novim zahtevkom za vrnitev drugič plačanega davka za isto nepremičnino ni bila uspešna, saj je bilo treba šteti, da je podlaga za plačilo davka drug pravni posel, piše varuh.
»Varuh meni, da je dvojno plačilo davka na promet nepremičnin za nepremičnino, ki je bila prodana zgolj enkrat, nedvomno neskladno z načelom pravičnosti,« pišejo. Izpostavili so, da ne vidijo pravne podlage, ki bi za vračilo davka zahtevala soglasno razdrtje pogodbe.
Po njihovem mnenju bi morala davčni organ in ministrstvo upoštevati 16. člen zakona o davku na promet z nepremičninami, ki v letu 2006 izrecno uredil posebne primere vračila davka na promet nepremičnin in v katerem ni več zahteve po sporazumnem razdrtju oziroma sporazumni razvezi prodajne pogodbe.
»Obstoj možnosti razdrtja oziroma razveze pogodbe po samem zakonu, se varuhu zdi zelo pomemben, sploh v primerih, podobnih pobudničinemu, ko je kupec neodziven oziroma ne obstaja več (na primer pravna oseba preneha, je ukinjena ...). Dejstvo, da je imel kupec že v času prvih pobudničinih vlog za vračilo davka blokiran oziroma zaprt TRR, da je bil v začetku stečaja oziroma da je bil neodziven, je bilo znano tudi davčnemu organu, prav tako je pobudnica predložila vse obojestransko podpisane dogovore, ki so določali, da se pogodba šteje za razveljavljeno, če kupnina ne bo poravnana v določenih rokih ter tudi dodaten poziv kupcu k izpolnitvi pogodbe skladno z obligacijskim zakonikom, na katerega pa se kupec prav tako ni odzval. Tako varuh ne razume, katere dodatne okoliščine bi morala še izkazati, da bi organ ugotovil, da je pogodba razveljavljena oziroma da ne more biti izpolnjena,« so jasni.
Varuh je prejel odziv ministrstva in Fursa. »Odgovor ministrstva nas ni prepričal, iz odgovora Fursa pa je med drugim razbrati potrditev, da iz ZDPN-2 res ne izhaja, da mora biti razdrtje pogodbe sporazumno. Poudaril je še, da mora zavezanec ob vlogi za vračilo davka davčnemu organu izkazati, da gre za primer razdrtja po zakonu ter da prenos lastninske pravice na nepremičnini še ni bil izveden. To lahko po navadi stori z dokazili, kot so zemljiškoknjižni izpis, poziv prodajalca kupcu, naj izpolni pogodbeno obveznost (plačilo kupnine v pogodbeno določenih rokih), ter iz previdnosti tudi izjava kupca. Če je ta neodziven, pa bi načelno morali za ugoditev zahtevi za vračilo plačanega davka zadoščati tudi že sami pozivi za podajo izjave. Nadalje iz odgovora Fursa izhaja, da lahko glede na spremenjene okoliščine v letu 2016, ko je nepremičnina bila prodana drugemu kupcu, pobudnica vloži novo zahtevo za vračilo davka, ki jo bo davčni organ obravnaval in ponovno presojal o vračilu davka, odmerjenega in plačanega v letu 2009. Na tej podlagi smo pobudnici predlagali, da sledi navedenemu ter se pri vložitvi zahteve sklicuje na zapisano.«
Ste tudi sami opazili kakšne nesmiselnosti? Pišite nam. Objavili jih bomo.
