Enosmerni promet bi rešil že dve življenji

Regionalna cesta, speljana mimo bertoškega pokopališča in cerkve do križišča s staro glavno cesto, ki levo vodi proti Bertokom, desno pa proti Kopru, je smrtno nevarna, nas je opozorilo več domačinov. Prometne nesreče naj bi se tam kar vrstile, navajajo, žal sta bili dve usodni. Če se ne bo nič spremenilo, bo žrtev še več, so zaskrbljeni. Zadnja tragedija se je zgodila v petek, 13. avgusta.

Sedeminšestdesetletna voznica avtomobila iz Kopra in 56-letni motorist iz Trsta sta trčila okoli dveh popoldne. Koprčanka je pripeljala po lokalni cesti in se, preden je zavila na staro glavno cesto, na spornem odseku bojda ustavila, potem pa zavila desno proti Kopru. V tistem trenutku je z njene leve pripeljal Tržačan in silovito trčil v vozilo ter obležal na cestišču. Ob prihodu koprskih poklicnih gasilcev ni kazal znakov življenja, nam je povedal vodja gasilske intervencije Peter Ventin. Oživljali so ga, a žal neuspešno. Koprčanka naj ne bi bila poškodovana. Malo je uradnih podatkov o prometni nesreči, čaka se mnenje izvedenca cestnoprometne stroke. Je motorist pripeljal tako hitro, da ga Koprčanka ni mogla videti, ali pa mu je odvzela prednost in s tem življenje?

Motorist umrl, sopotnica hudo ranjena

Na istem kraju je 26. maja 2016 okoli petih popoldne v zelo podobnih okoliščinah umrl 20-letni motorist Kristjan Bonin iz Manžana pri Kopru, ki je upravljal suzukija GSX. S takrat 17-letnim dekletom sta bila namenjena v priljubljeni lokal na Črnem Kalu, a tja nista prišla. Pripeljala sta do spornega odseka, voznik avtomobila, ki je zavijal na glavno cesto, ju očitno ni videl, in je oplazil motor, tega je zato silovito odbilo v drevo. Motorista sta drsela po cesti, več metrov od Kristjana je v jarku obležalo njegovo dekle. Nesrečni mladenič je takoj umrl, sopotnica pa je bila hudo poškodovana. Za tragedijo, ki naj bi jo povzročil iz malomarnosti, 67-letnemu Jožefu Vizjaku sodijo na koprskem okrožnem sodišču. Tožilstvo mu očita, da je Kristjanu zaprl pot, s tem pa končal mlado življenje. Vizjak, ki je imel v času nesreče v krvi alkohol, in sicer 0,51 mg/l izdihanega zraka, krivde ne priznava. Sojenje naj bi se nadaljevalo jeseni.

Zgodba o smrtno nevarnem odseku pa ima dolgo brado. Pogovarjali smo se s 63-letnim Ladislavom Gombocem iz Hrvatinov, nekdanjim podprvakom rajnke Jugoslavije v motokrosu, ki je nesrečo na istem mestu, usodnega dne se je peljal na potovalnem motorju honda transalp, komaj preživel. Povedal nam je, da mu, ko se pelje mimo spornega križišča, še vedno ni vseeno, četudi je od takrat minilo 25 let. Po njegovi nesreči se jih je zgodilo še pet, za katere ve, vse z najmanj hudimi telesnimi poškodbami. Ko se pogovarjamo o dveh smrtih motoristov na tistem kraju, je opazno pretresen. Povedal nam je svojo zgodbo, ker si želi, da ne bi bilo še več poškodovanih ali celo mrtvih.

Posekajo naj drevesa

Izkušeni voznik, po poklicu mehanik, je cesto, ki jo pozna kot lasten žep, prevozil vsaj dvakrat na dan, tudi zato, ker je v tistem času v Izoli delal kot voznik in se po isti poti vračal domov v Hrvatine. Šestnajstega junija 1996, okoli osmih zvečer, se je vračal z obiska pri prijatelju. Vozil je pravilno, je ugotovila policija, in pod mejo dovoljene hitrosti. »Okoliščine nesreče so bile čisto enake kot v primeru preminulega motorista iz Trsta in Kristjana. 77-letni voznik, ki je prihajal iz smeri cerkve, je zavijal levo. Bil sem pozoren na cesto, ko sem ga zagledal, sem upočasnil, in, kot je bilo ugotovljeno kasneje, zaviral kakšnih 26 metrov pred trkom. Prav tako sem videl, da se je ustavil, preden je zavil, gledal desno in levo, a me ni videl zaradi dreves ob cestišču, ko me je, je bilo prepozno. V tistem trenutku je ustavil avto na sredini na cestišču in mi zaprl pot, nisem imel kam. Priletel sem v avto, se od njega odbil, potem me je vrglo nazaj na cestišče, kjer sem obležal.« Zlomljena je imel rebra, deformirano roko v zapestju, komolcu, poškodovano ramo. Z operacijo mu roke niso mogli čisto pozdraviti. Naš sogovornik, ki je imel integrirano čelado, meni, da mu je ta rešila življenje. Po nesreči mu je odtis zob ostal na notranji strani ustnice »Spomnim se, kot bi bilo včeraj, nisem izgubil zavesti.« Odpeljali so ga v izolsko bolnišnico, potem je bil pol leta na rehabilitaciji. Ob spremembi vremena ga roka še vedno zelo boli. »Pred nesrečo sem bil desničar, potem sem se naučil uporabljati levico.« Vozniku, ki je bil kazensko ovaden, pa ničesar ne zameri. »Želim si samo, da se prometne nesreče tu prenehajo. Če bi posekali drevesa oziroma lokalno cesto naredili enosmerno, bi žrtve lahko preprečili,« je prepričan.

Spremenili bodo režim

Na koprski policijski upravi so povedali, da promet na tistem kraju nadzirajo, prav tako skrbijo za umirjanje prometa, največkrat z radarji. Na ministrstvu za infrastrukturo, Direkciji RS za ceste, pa so nam pojasnili, da je bila državna cesta, na kateri se je zgodila zadnja tragična prometna nesreča, konec leta 2017 prekategorizirana iz lokalne ceste v regionalno cesto III. reda, da je v križišču lokalne ceste (ki poteka od cerkve oziroma bertoškega pokopališča) in regionalne ceste Dekani–Bertoki na državni cesti za boljšo preglednost postavljeno prometno ogledalo in na lokalni cesti prometni znak stop. Povedali so še, da je kritični odsek v naselju, zato gradnjo prometnih površin, objektov in naprav na vozišču državne ceste, ob njem, pod ali nad njim financira oziroma sofinancira pristojna občina: »Direkcija od MO Koper kot tudi od prometne policije za omenjeni odsek ni prejela nobene pobude za dodatno ureditev prometa oziroma spremembo režima na lokalni cesti.«

Koprska občina pa bo, smo izvedeli, ukrepala. »Na MO Koper se zavedamo problematike prometne varnosti na tem območju, zato smo že pristopili k iskanju rešitev. Za zagotovitev prometne varnosti na tem križišču državne ceste bi bila najbolj primerna rešitev uvedbe enosmernega prometnega režima na cesti proti pokopališču. Na ta način bi onemogočili priključevanje na državno cesto v tem križišču, vozniki bi se lahko vključevali samo na križišču (odcepu), ki je približno 200 metrov od prej omenjenega križišča in je zagotovljena preglednost ceste. S spremembo prometnega režima smo seznanili tudi tamkajšnjo krajevno skupnost, ki se je s tem strinjala. Ukrep bomo predlagali Direkciji RS za ceste, ki je tudi upravljavec državne ceste. V najkrajšem možnem času bomo tudi postavili novo prometno signalizacijo za ureditev enosmerne ceste,« nam je odgovoril Armin Sejarić s koprske občine.