Kako vemo, da je meso kakovostno in slovenskega porekla?

Številni lokalni pridelovalci in predelovalci mesa so vključeni v shemo »izbrana kakovost«, njihovi izdelki pa so označeni z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«. Po sogovornikovem mnenju ta shema omogoča krepitev slovenske agroživilske verige na eni strani, hkrati pa enotno označevanje prispeva k večji prepoznavnosti kakovostne lokalne hrane na trgovskih policah.

Živinoreja je najpomembnejša panoga slovenskega kmetijstva, ki pa se spopada s številnimi izzivi, kot so ohranjanje kmetijskih gospodarstev in kulturne krajine, zagotavljanje biotske raznovrstnosti in genetskega napredka, prireja kakovostnih živalskih proizvodov, trajnostno reševanje okoljskih izzivov in ne nazadnje dobro počutje živali. V Sloveniji med živinorejskimi panogami prevladuje govedoreja, sledijo ji perutninarstvo, prašičereja, reja drobnice, konjereja, čebelarstvo in druge. Z živinorejo je tesno povezana mesnopredelovalna industrija. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je stopnja samooskrbe Slovenije pri mesu v letu 2019 dosegla 81 odstotkov.

Gospod Polanič, kako ocenjujete razmere na slovenskem trgu mesa, mesnih izdelkov in mesnih pripravkov?

Razmere v mesni industriji že nekaj časa niso rožnate, na kar redno opozarjamo. Temu pritrjujejo tudi podatki zadnje raziskave trga, ki jo je pripravila GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij. Prireja mesa se je v zadnjih desetih letih v Sloveniji zmanjšala za 10 odstotkov, največ pri prašičereji – kar za 50 odstotkov. Razlog so predvsem pogoji in cene, na kar imamo, zaradi majhnosti domačega trga, tudi omejen vpliv.

Številni pridelovalci in predelovalci mesa se vključujejo v shemo »izbrana kakovost«. Kaj je dodana vrednost delovanja v skladu s to shemo?

Z vstopom v shemo »izbrana kakovost« rejec in predelovalec mesa potrošnikom zagotavljata, da je bila žival rojena in rejena v Sloveniji ter da je bila predelava mesa v celoti izvedena v Sloveniji. Temu kar najbolj sledimo tudi v Panviti. Rejec, ki je vključen v shemo »izbrana kakovost«, ima možnosti za večji in bolj predvidljiv odkup živali, stabilnejšo ceno in dolgoročnejše sodelovanje s predelovalci. Shema »izbrana kakovost« omogoča tudi krepitev slovenske agroživilske verige z zagotavljanjem odkupa od slovenskih rejcev in predelovalcev ter dolgoročno večanje proizvodnje v določenih sektorjih s slovenskimi osnovnimi surovinami. Z enotnim označevanjem se krepi tudi prepoznavnost kakovostne lokalne hrane na trgovskih policah.

Meso, ki je pridelano in predelano v skladu s kriteriji sheme, ima oznako »izbrana kakovost – Slovenija«. Katere so ključne prednosti tako označenih izdelkov?

Ključno je, da so izdelki vse od surovine do končnega izdelka slovenskega porekla, da ustrezajo visokim kakovostnim kriterijem in so podvrženi dodatnim kontrolam. Ko kupec seže po mesu oziroma mesnem izdelku ali pripravku z oznako »izbrana kakovost – Slovenija«, je lahko popolnoma prepričan, da ima vse značilnosti, ki se nanašajo na pridelavo, predelavo, vzrejo ali kakovost osnovnih surovin. Tako imajo potrošniki zagotovilo, da je žival rojena in vzrejena v Sloveniji, da je meso tu predelano, vse to pa je še dodatno nadzorovano.


Kako v vašem podjetju zagotavljate sledljivost mesa?

Za kakovostno meso je potrebno sodelovanje vseh členov v verigi vrednosti. Skupina Panvita je edino mesnopredelovalno podjetje z rdečim in belim mesom v Sloveniji, ki zagotavlja vertikalno verigo. To pomeni, da imamo zagotovljen lasten celoten proces od njive do mize, kar nam omogoča optimalen nadzor kakovosti in maksimalno zagotavljanje zdravstvene varnosti v celotni verigi.


Kako vidite razliko v kakovosti mesa, ki je v celoti pridelano in predelano v Sloveniji, v primerjavi s ponudbo iz tujine?

Meso lokalnega porekla je kakovostnejše iz več razlogov. Dobavne poti so krajše, zakonske omejitve pa so v primerjavi z nekaterimi tujimi državami strožje. Na primer preventivno dodajanje antibiotikov v krmo je v Sloveniji prepovedano. Na tem področju se uvrščamo med države, ki porabijo najmanjšo količino antibiotikov. Slovenija ima kar za petino nižjo uporabo antibiotikov, kot je povprečje EU.

V Skupini Panvita osnovne surovine za predelavo in proizvodnjo mesnih izdelkov zagotavljamo iz lastnih farm prašičev in perutnine ter družinskih kmetij, s katerimi imamo vzpostavljeno dolgoročno sodelovanje za rejo. Prav tako imamo znotraj skupine klavnice. Skozi celoten proces si prizadevamo za transparentnost in doseganje najvišjih standardov kakovosti. Izpostavil bi še, da naše živali krmimo z lastno krmo iz slovenskih žit.


Na kakovost mesa vpliva tudi ustrezno ravnanje z živalmi. Ali lahko potrošniki zaupamo, da se z živalmi pri lokalnih rejcih ravna spoštljivo?

V Skupini Panvita smo zavezani, da poslujemo transparentno in v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi in standardi na tem področju. Eden izmed ciljev je ničelna toleranca do trpljenja živali, pri čemer sta stalni nadzor in redna inšpekcija ključna. Cenimo in poudarjamo spoštovanje vseh živih bitij, zato se trudimo graditi vzajemen odnos s svojimi partnerji v verigi in ne toleriramo neprimernega in nasilnega ravnanja z živalmi.
 
Izdelke v vašem podjetju ponujate tako končnim potrošnikom kot tudi kupcem v gostinstvu. Koliko je slovenskega mesa v gostinstvu?

Tako imenovani segment HoReCa je zelo specifičen in se od kupca do kupca zelo razlikuje. Zadnja leta opažamo, da vedno več gostincev išče in posega po lokalno pridelanem mesu in izdelkih. Vsekakor si želimo, da bi jih bilo še več.

Kako je na vedenje potrošnikov vplivala epidemija covida-19?

Epidemija je potrošnike predvsem spodbudila k uživanju sezonskih in lokalnih izdelkov, kar je dobro. V koronakrizi je moč opaziti rast prodaje mesa in mesnih izdelkov, ki jih je enostavno pripraviti doma, in upad prodaje posebnih kosov mesa, ki se uporabljajo predvsem v gostinstvu.


Za zaključek: kako potrošnikom v Sloveniji teknejo mesne dobrote z žara?

Čevapčiči in druge dobrote za žar so še posebej aktualni v poletnem času, ko je sezona piknikov, druženj na prostem in uživanja v prostih večerih. Slovenci si sicer dobrote z žara radi privoščimo vse leto, ne samo v času dopustov. V našem podjetju smo vodilni proizvajalec izdelkov za žar v Sloveniji.

V podjetju letno proizvedemo 18.000 ton svežega mesa, polpripravljenih mesnih izdelkov, barjenih, poltrajnih in sušenih mesnin. Ker se zavedamo, da se želje in potrebe potrošnikov nenehno spreminjajo, svojo ponudbo prilagajamo. Med drugim so naši izdelki brez alergenov, in sicer brez glutena, soje, jajc in večji del tudi brez laktoze.

Ob tem bi izpostavil, da potrošnik z vsakim nakupom prispeva svoj delček k ohranjanju slovenskega podeželja, delovnih mest na kmetijah in razvoju slovenske pridelovalne ter predelovalne industrije. Vsi skupaj, celotna veriga od rejcev do kupcev, moramo imeti zavedanje o pomenu lokalne proizvodnje ter spodbujati in podpirati lokalne pridelovalce.


 

---

Naročnik oglasne vsebine je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano