Epidemija kot motor kolesarstva: izpravno kolo in čelada je prava kombinacija
Svetovni dan kolesarjev je danes. Ti imajo upravičeno svoj dan, saj njihovo število iz leta v leto strmo narašča. Tako v naši deželi kakor tudi širše. Dodaten zagon pa mu je dala predvsem pandemija. Kot zanimivost, v Bruslju, denimo, je zaradi epidemije na cesti za kar 64 odstotkov kolesarjev več kot prej. A tudi Slovenija ne zaostaja prav veliko. V Ljubljani jih je več za 45 odstotkov.
Več koles na cesti pa pomeni tudi večje tveganje za nesreče. Po podatkih, ki jih je postregel Jože Hribar, direktor Agencije za varnost prometa (AVP), so na ravni celotne Evropske unije med vsemi vrstami udeležencev v prometu kolesarji edini, med katerimi upada smrtnih žrtev niso zabeležili že od leta 2010. A čeprav številke na ravni celotne EU niso vzpodbudne, pa se Slovenija tu lahko pohvali. Uvrščamo se namreč med države z negativnim trendom smrtnih žrtev med kolesarji. Kljub temu pa lani deset kolesarjev ni prišlo na cilj, letos so umrli že štirje.
Da bo kolesarjenje karseda varno, pa je poleg upoštevanja prometnih pravil treba uporabljati ustrezno opremo. Dr. Mateja Markl iz Sektorja za preventivo in vzgojo v cestnem prometu AVP vsem polaga na srce: »Uporabljajte zaščitno čelado, ne samo stari do 18 let, ko je ta po zakonu obvezna, ampak tudi vsi drugi.«
Prav čelada je pri padcih in nesrečah lahko ločnica med življenjem ali smrtjo oziroma hudimi poškodbami. Ne samo da je na glavi, mora biti tudi pravilno nameščena, da služi svojemu namenu. Tudi pri otrocih je večkrat zaznati, da je čelada samo neki ohlapen predmet na glavi, zato jim morajo starši pokazati in tudi pojasniti razloge, zakaj mora bistro glavo vselej varovati čelada. Prav šokanten pa je podatek, da je naletna teža človeške glave pri hitrosti 22 kilometrov na uro 50 kilogramov. Padec na glavo pri tej hitrosti z višine enega metra in pol pa ima lahko grozljive posledice.
V porastu je tudi prodaja koles. Za nekoliko boljša je treba čakati tudi mesece. Lani je bilo v Sloveniji po ocenah prodanih več kot 100.000 koles, pri tem pa vse višje deleže zavzemajo električna kolesa, s katerimi razdalje in višinske razlike premagujemo še lažje. To ima seveda določene prednosti, a tudi pasti. Predvsem pri starejših opažajo porast uporabe električnih koles, zaplete pa se, ker morda prej kolesa niso uporabljali in niso toliko spretni, kar lahko prav kliče po nesreči.
