Epidemija se uspešno umirja

Trenutno stanje kaže, da smo se v Sloveniji s koronavirusom dobro spopadli. Smo med državami, ki so zelo uspešno zadržale epidemijo, ključ uspeha pri vseh sta bila pravočasna zapora mej in protivirusna fizična distanca, še preden se je zgodil večji vdor okužbe iz Italije ali Kitajske, pravi dr. Alojz Ihan, profesor medicinske mikrobiologije in imunologije ter vodja Oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo medicinske fakultete. »Ker imamo zelo učinkovito testiranje, lahko trdimo, da se epidemija uspešno umirja in je ljudi, ki si podajajo okužbo, že zelo malo, sploh zunaj domov za starejše,« pravi priznani imunolog in dodaja, da imamo z virusi, ki jih poznamo, že dolgoletne izkušnje, so bolj prilagojeni na nas, pri novem virusu pa ne znamo predvideti, katere ljudi bo okužba izraziteje prizadela. Prav tako je še vedno neznanka, kako ta virus mutira, se prilagaja in tudi, kaj to pomeni za človekov imunski sistem in za ljudi v prihodnje. Kot pojasni prof. dr. Alojz Ihan, za zdaj ocena imunosti po okužbi s SARS-CoV-2 še ni možna, sta pa za vse respiratorne (RNA-) viruse, kamor spada povzročitelj covida-19, značilni velika genska nestabilnost in spremenljivost. »Vendar to ni nič nenavadnega niti ogrožajočega. V svojem bistvenem delu, kjer se virus pritrjuje na naše celice, si sprememb ne more privoščiti, ker nas sicer ne bi mogel okužiti – in tam ga navadno čaka imunski sistem, da ga napade in odstrani.«

Virus in poletje

Do zdaj je nekako veljalo pravilo, da s prihodom poletja tudi virusi izzvenijo, bo tudi s tem virusom tako? Na vprašanje, ali se bomo ljudje poleti lahko začeli obnašati drugače, kot smo prisiljeni zdaj, in kakšne so napovedi, kako bomo živeli v prihodnje, profesor dr. Alojz Ihan odgovarja, da se bomo morali odločiti, saj imamo zaradi nizke prekuženosti vsaj dve možnosti, ki ju drugi, na primer sosedje Italijani, nimajo. »Tisto, česar Italijani sploh nimajo kot opcijo, je odločitev, da bi povsem iztisnili virus iz države ter še naprej močno zapirali meje za prehajanje ljudi – s tem bi iz Slovenije naredili nekakšen brezvirusni otok z razmeroma normalnim, čeprav virusu prilagojenim življenjem. V primeru, da se jeseni pojavi drugi val epidemije, bi bili s tem zavarovani – podobno strategijo imajo na primer Singapur, Tajvan, Hongkong, Nova Zelandija, Islandija,« pojasni profesor Ihan in dodaja, da je druga možnost, da odpremo meje, ampak potem se moramo dobro pripraviti na jesensko-zimski drugi val pandemije, ki bo morda še hujši, mi pa si ne bomo mogli več privoščiti ustavitve družbe, ker bi nas to ekonomsko pokopalo. V preteklosti so namreč že manjše motnje življenja vodile v spore, politične premike, tudi vojne.

Želimo si cepiva

Kot kažejo napovedi znanstvenikov, cepiva proti covidu-19 še dlje ne bo na voljo. Znanstveniki pravijo, da se je pri novih virusih, kakršen je SARS-CoV-2, najtežje odločiti, kateri delček uporabiti kot cepivo, da bo izzval dober imunski odziv. Čeprav si cepiva vsi želimo, ne vemo, ali je to upanje realno, pojasni prof. dr. Alojz Ihan. »Imunska odpornost proti koronavirusu ni zelo dolgotrajna, to je slaba novica za cepivo, ki bo moralo biti uspešnejše od naravne okužbe. Tudi to je mogoče, primer je cepivo proti HPV, ni pa česa takega enostavno narediti, sploh ne v kratkem času. Pri izdelavi cepiva bo moralo biti tudi veliko sreče.« Slovenski imunolog še dodaja, da bo moralo prestati natančno testiranje glede morebitnih neželenih učinkov, saj je iz epidemije sarsa znano, da določena protitelesa proti virusu celo pospešijo bolezen.