ESČP odločilo, Bavčar pa: »Nič se ne bo zgodilo od danes na jutri«
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je pritrdilo Igorju Bavčarju, ki je tožil Slovenijo zaradi kršitve pravice do domneve nedolžnosti v primeru Istrabenz. To so po mnenju sodnikov nesporno dokazale besede takratnega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, ki je leta 2016 dejal, da bo »storil vse, kar je mogoče, da bodo letele glave«, če bo Bavčarjev primer zastaral. Slovenija mora Bavčarju po odločitvi ESČP plačati 10.000 evrov za nepremoženjsko škodo in 6000 evrov za stroške.
Nekdanji predsednik uprave Istrabenza je v pritožbi ESČP med drugim zatrjeval, da mu je bila zaradi izjave pravosodnega ministra v takratni vladi Mira Cerarja kršena pravica do poštenega sojenja oziroma domneva nedolžnosti, saj da je bila izjava glede na čas razumljena kot navodilo in neposredna grožnja višjemu sodišču, da se bodo morali soočiti s sankcijami, če bodo obsodilno prvostopenjsko sodbo razveljavili. Ob proceduralnih se je skliceval tudi na materialne kršitve v sodnih postopkih. Zahteval je 1,4 milijona evrov.
ESČP je Bavčarju pritrdilo in presodilo, da je Klemenčičeva izjava implicirala Bavčarjevo krivdo ter povzročila odziv sodišč in slovenske vlade. »S tem je bila v postopku kršena domneva nedolžnosti,« so s šestimi glasovi proti enemu sklenili na ESČP, kjer pa so zavrnili Bavčarjeve očitke glede nezakonitega sojenja. Obe strani imata tri mesece časa, da se pritožita na sodbo.
»Sodba ima 50 strani, kar sem do zdaj prebral, je press release,« je v odzivu na sodbo povedal Bavčar. »Zadovoljen sem, ker smo od samega začetka zatrjevali, da je pošteno sojenje predpogoj za zakonito sojenje. Evropsko sodišče nam je pritrdilo – sojenje ni bilo pošteno in torej ni bilo zakonito,« je dodal. Omenil je še, da bo nadaljnje korake načrtoval na osnovi obrazložitve sodbe, ki pa jo mora še proučiti. »Nič se ne bo zgodilo od danes na jutri.«
Država mu mora plačati 10.000 evrov za nepremoženjsko škodo in 6000 evrov za stroške.
Ob tem se je javnost spraševala
Bavčar, ki je v javnosti postal sinonim za slovenskega privatizacijskega tajkuna, je bil v prvem sojenju v povezavi s preprodajo delnic Istrabenza, ki jih je imela v lasti Pivovarna Laško, pravnomočno obsojen na sedem let zapora, po razveljavitvi sodbe na vrhovnem sodišču pa so mu v ponovljenem sojenju izrekli pet let zapora zaradi pranja denarja, oprostili pa so ga obtožb napeljevanja k zlorabi položaja; sodbo sta potrdila tako višje kot vrhovno sodišče. Bavčar je bil neuspešen tudi na ustavnem sodišču, ki njegove pritožbe ni sprejelo v obravnavo. Očitke, ki jih je zatrjeval že v pritožbi na višjem, vrhovnem in tudi ustavnem sodišču, je zatrjeval v pritožbi na ESČP.
Spomnimo še, da se je Bavčar znašel v soju žarometov tudi zaradi domnevnega izogibanja prestajanja zaporne kazni zaradi slabega zdravstvenega stanja, še posebno potem, ko je v javnosti zakrožil posnetek iz telovadnice, na katerem prav poskočno igra košarko. Ob tem se je javnost spraševala, ali bo primer sploh dočakal sodni epilog, saj je do zastaranja kazenskega pregona manjkalo manj kot leto dni. In v tej klimi je Klemenčič za komercialno televizijo izjavil: »Če tukaj zadeva zastara, bom storil vse, kar bo mogoče, da bodo letele glave. Mislim, da bo veliko ljudi moralo odgovarjati, in jaz bom prvi, ki bo zahteval odgovore.«