Evropo in nas hromi vzpon desnice
Ob 79. obletnici partizanskega preboja iz sovražnikovega obroča je na Menini planini potekala spominska slovesnost, na kateri je več kakor 800 udeležencem spregovorila pravosodna ministrica Andreja Katič. Dejala je, da so bili prav partizani tisti, ki so osvobodili domovino izpod nacifašističnega jarma in tlakovali temelje tudi samostojni Sloveniji v prelomnem letu 1991.
Po prepričanju ministrice Katič gre današnja družba po poti razslojevanja, saj so na eni strani nesramno bogati, na drugi pa zelo revni ljudje. Pri tem se je vprašala, ali gre današnja družba sploh še v tisto smer, za kar so se borili naši predniki. Na naše vprašanje, kako bi se to lahko spremenilo, je Katičeva odgovorila, da le z novo družbeno pogodbo, kar velja tako za Slovenijo kakor tudi za Evropo in svet.
»Je že res, da imamo svoje države na določenih območjih, a zgolj peščica ljudi vlada svetu. Mislim, da se vsi voditelji držav na vseh celinah tega zavedajo, zato bodo potrebne spremembe,« je prepričana Katičeva, ki pa si ne želi, da bi do teh sprememb prišlo na nedemokratičen, nasilen način. Žalosti jo namreč vzpon desničarskih strank v Evropi, saj to pomeni, da tradicionalne politične stranke, ki so zagovarjale vrednote Evrope, nastale na pogorišču druge svetovne vojne, ne morejo več prepričati ljudi.
Živimo v prelomnih časih
Slovesnosti se je med drugimi udeležil tudi pater Bogdan Knavs. Prepričan je, da v Evropi in na svetu, s tem pa tudi v Sloveniji, živimo v prelomnih časih, zato je še toliko bolj pomembno, kakšen zgled dajemo kot posamezniki družbi. Zavzema se za družbo tovarištva, solidarnosti in velikodušnosti. »Med seboj si moramo pomagati in pozitivne vrednote širiti med ljudi,« je povedal pater Knavs.
Med seboj si moramo pomagati in pozitivne vrednote širiti med ljudi.
Menina planina je bila sicer že od vsega začetka vstaje prizorišče bojev. To območje je bilo ključno za prehajanje partizanskih enot iz Gorenjske in notranjosti Slovenije na Štajersko. Prizorišče hudih bojev in ofenziv je bilo še zlasti med januarjem in marcem 1944 in nato še decembra 1944. Najbolj hudo je bilo januarja 1945, ko sta brigadi Slavka Šlandra in Miloša Zidanška utrpeli hude izgube. Veliko borcev je namreč med ofenzivo enote zapustilo, ker niso več zdržali. Brigada Slavka Šlandra je sredi januarja v enem trenutku imela komaj 78 borcev. Nemci so sistematično prečesavali teren in pobijali razhajkance. Precej so oslabele tudi terenske organizacije, ker so se aktivisti v ofenzivi umaknili.
Je spomenik v morali in etiki, v hrabrosti in tovarištvu.
79 let je od preboja iz sovražnikovega obroča.
Partizani so tlakovali temelje samostojni Sloveniji.
Pod vodstvom Frante
Nemci pa so za čiščenje terena pripeljali tudi številne domobranske in druge kvizlinške enote, ki so med novembrom 1944 in januarjem 1945, posamično ali v skupinah, zajeli več kot 200 borcev. Komaj so si partizanske enote malo opomogle, terenske organizacije pa za silo obnovile, že je marca 1945 ofenzivo ponovila 14. SS divizija.
V tem kontekstu je prišlo potem tudi do obkolitve in bojev, v katerih se je zgodil preboj partizanov pod vodstvom Franca Severja - Frante. Šlo je namreč za to, kdo bo v zaključnih operacijah obvladoval prehodni prostor med notranjostjo Slovenije in Štajersko, ki se ji je bližala nemška armadna skupina E z Balkana, z njo pa množice kvizlinških enot.
