Evropska Amazonka vse bolj hira
Podobno kot vsako zimo, ko ni dežja in taljenja snega, je raven vode v reki Muri tudi letos dokaj nizka. Tako je bila pred dnevi višina vode v Muri pri objektu Vodnega gospodarstva Drava v Gornji Radgoni le 70 centimetrov. Pretok vode je znašal 65 kubičnih metrov na sekundo. Temperatura pa je bila 2,5 stopinje Celzija.
Za primerjavo, sočasno je bila temperatura Jadranskega morja pri Kopru 9,1 stopinje Celzija. Iz podatkov iz prejšnjih let izhaja, da je bila na začetku marca 2005 višina vode v reki v Gornji Radgoni na lokaciji, kjer se meri višina, le 67 centimetrov, avgusta istega leta pa je bil vodostaj kar 479 centimetrov visoko.
Pretok vode v Muri je takrat znašal kar 1382 kubičnih metrov na sekundo. V obdobju 1981–2010 je bil v Gornji Radgoni povprečni pretok Mure 154,8 kubičnega metra na sekundo, v istem obdobju so najmanjšega izmerili 14. decembra 1989, ko je ta znašal le 40,5 kubičnega metra na sekundo.
Nekoč so jo prečkali po ledu
Vodotok reke Mure je kljub sedanji nizki ravni hiter, in tako ne kaže, da bi lahko zamrznila, vsaj ne na območju radgonske občine. Starejši ljudje pravijo, da je bila v zimi 1929 tako zamrznjena, da so jo lahko prečkali po ledu. Ena najhujših poplav na območju Gornje Radgone je bila 11. in 12. novembra 1925. Hude so bile še poplave avgusta 1926, avgusta 1938, med 13. in 17. julijem 1972 in nazadnje avgusta 2005.
Pričakovati je, da reka ne bo več poplavljala, saj je bil v lanskem letu dokončno izgrajen zvišan nasip za obrambo pred poplavami tako na širšem radgonskem območju kot tudi na nekaterih območjih Prekmurja.
Vpliv onesnaževanja
V preteklosti je bila Mura precej onesnažena zaradi komunalnih in industrijskih odpadnih vod ter intenzivnega kmetijstva. Zaradi dolgoletne onesnaženosti se je povsem spremenila tudi ribja favna. Reka je nekoč slovela kot zelo bogata z ribami, v njej je nekoč živelo več kot 50 vrst. Prav zaradi pestrosti vodnega in obvodnega življenja se je Mure prijel naziv evropska Amazonka.
Pozneje se je stanje bistveno izboljšalo, tako da je Mura zdaj vsaj v slovenskem delu v dobrem kemijskem ter dobrem do zmernem ekološkem stanju. Precej se je obnovil tudi ribji živelj, težave s pomanjkanjem življenjskega prostora pa imajo ribe, ki so vezane na stranske rokave in mrtvice, saj je teh zaradi poglabljanja glavne struge vse manj.
Vodotok reke Mure je kljub sedanji nizki ravni hiter, in tako ne kaže, da bi lahko zamrznila, vsaj na območju radgonske občine ne.
Na avstrijskem delu Mure deluje 22 hidroelektrarn. Večina jih je pretočnega tipa, njihovi zadrževalni bazeni pa imajo le majhne zmogljivosti. Izjema je prva hidroelektrarna Hintermuhr v zgornjem toku reke, ki je akumulacijsko-črpalna. Na območju Slovenije pa na Muri za zdaj še ni nobene elektrarne, čeprav so se oblastniki s to idejo že poigravali.
