LJUDSKE PEVKE
Fabrike usahnile, pevski zbor je ostal
Domžalske ljudske pevke navdušujejo že 40 let. Njihov najbolj prepoznavni obraz je Mara Vilar.
Odpri galerijo
Vedno nasmejana Mara Vilar FOTOGRAFIJE: Vido Repanšek
Če zna kdo človeku narisati nasmeh na obraz in razširiti srce, je to zagotovo Mara Vilar, bolj znana kot Moravška Mara. To prav dobro vedo tisti, ki so delali v domžalskem Toku, kjer je pred 40 leti ustanovila tovarniški pevski zbor, bila njegova gonilna sila še po upokojitvi in tudi zatem, ko je tovarna propadla.
Danes Moravško Maro širna Slovenija pozna kot najbolj prepoznaven obraz ljudskih pevk Kulturnega društva Domžale, ki so nastopile v oddaji Slovenija ima talent. Mara Vilar se je v Domžale priselila v letu 1949 in bila vseskozi ena od pobudnic kulturnega življenja v domžalski občini, predvsem ljudskega petja.
Prihaja namreč iz Moravč, kjer je bil njen oče, ki je bil glasbeno nadarjen, organist v tamkajšnji cerkvi. Njena mama se je rodila v enem od moravških mlinov. V družini je bilo šest otrok. Mara je po drugi svetovni vojni prišla v Domžale še kot mlado dekle. Brez vsega, s skromno culico, se je iz hribovskih krajev podala v svet. Spomni se, da je bilo perilo, ki ga je takrat nosila, sešito iz padalskega blaga.
Zaposlitev je dobila v tovarni Toko kot delavka. Vedno se je rada vključila v družbo. Kmalu je v Domžalah poiskala ženski pevski zbor Svoboda, ker si je želela peti v njem. Vodil ga je Stane Habe. Spomni se, da so vedno peli lepe pesmi. Prav tako je začela razmišljati, da bi v tovarni Toko začeli kako kulturno dejavnost. Po drugih tovarnah so takrat že imeli svoje pevske zbore. Leta 1978 je bilo v Toku že tisoč zaposlenih. Mara je prišla v delavski svet, tam pa so se pred 1. majem spraševali, kakšno praznovanje bi naredili. »Takrat sem skočila v zrak in rekla, da bi lahko kaj zapeli. Drugi so me vprašali, kje bom dobila pevke. Ja v tovarni! In res sem kmalu dobila 22 pevk,« ponosno pove Mara.
Štirideset let delovanja ljudskih pevk Kulturnega društva Domžale so v Kulturnem domu Groblje nadvse slovesno proslavili minuli petek. Slišala se je ljudska pesem, ni pa manjkalo niti šal, ki jih je iz rokava stresala Mara Vilar. Kot gostje so na prireditvi, ki jo je povezovala Marina hči Marija Mojca Vilar, nastopili Arclinski fantje iz Vojnika.
Na predstavitvi ljudskih pevk so se spomnili na leto 1978, ko je Mara ustanovila pevski zbor Toko, ki je prvič nastopil za dan žena. Potem so skupaj v šaljivem pogovoru obudili spomine na številne nastope, druženje z zbori iz nekdanjih usnjarskih tovarn, izpolnjevanje norm in vse, kar je povezano s petjem, ki je moralo biti opravljeno zunaj delovnega časa. »Fabrike so usahnile, zbor pa je ostal,« je poudarila povezovalka.
Obiskovalci jubilejnega koncerta so se veselili petja ljudskih pevk, ki navdušujejo povsod, kamor pridejo, tudi na talentih. Posebno Mara, ki je s svojo šegavostjo in mimiko vsaki pesmi dodala vrednost. Prijeten večer, ki je bil poln spominov in smeha, so zaključili z veliko ljubeznijo do ljudskih pesmi in do vseh ljudi, ki pevke prijazno pozdravljajo v Domžalah, pa tudi z željo, da bi lepa domača pesem, ki jo Mara in njene ljudske pevke skrbno hranijo, prevzela mlado generacijo in jo ohranila za prihodnje rodove.
Tudi Arclinski fantje so se predstavili s petjem ljudskih pesmi. »Združujejo nas velika ljubezen do petja in močne prijateljske vezi,« so povedali. »V skupini so štirje pevci: Milan Svetel, Milko Kovač, Peter Marguč in Franci Bogovič. Vsi smo tudi člani moškega pevskega zbora KUD France Prešeren Vojnik. Na lanski osrednji prireditvi ob prazniku občine Vojnik je skupina za dolgoletno uspešno širjenje slovenske ljudske pesmi ter požrtvovalnost prejela priznanje župana občine Vojnik.
Začetki Arclinskih fantov segajo v leto 1984, ko smo na svatbi v širšem sestavu nastopali kot t. i. podoglarji, in to je bilo povod za skupno pevsko pot. Na začetku smo nastopali pod imenom Vaški fantje. Vse od začetka skupino spremljata pevca Milan in Peter. V zdajšnjem sestavu smo od leta 2002, letos pa smo praznovali že 28 let skupnega delovanja in nastopanja. Arclinski fantje pojemo ljudske pesmi, pa tudi priložnostne. Nastopamo po domovih za starejše, na raznih obletnicah in občnih zborih društev ter organizacij, na porokah, rojstnih dnevih in podobno.«
Na koncu koncerta se je podžupan občine Domžale Marjan Ravnikar s cvetjem zahvalil ljudskim pevkam za 40-letno uspešno delovanje ter promocijo občine Domžale v krajih, kjer prepevajo. Pavel Pevec, predsednik KD Domžale, ki je pevkam stal ob strani skoraj vso njihovo kariero, pa se jim je zahvalil za dolgoletno prepevanje ter priključitev h Kulturnemu društvu Domžale pred 15 leti.
Ljudske pevke so se zahvalile vsem, ki so pomagali pri organizaciji jubilejnega koncerta, še posebno Mojci Škerjanc za delo, ki ga je opravila, ter seveda vsem, ki so pripomogli k izidu tretje zgoščenke, na kateri so stare ljudske pesmi. Zahvalile so se tudi vsem obiskovalcem, ki so kljub dežju v tako velikem številu prišli na koncert. Dolgi aplavzi občinstva so seveda odtehtali vse napore pri pripravi in organizaciji tega jubilejnega koncerta, pevkam pa so dali vedeti, da je prav, da že štiri desetletja vztrajajo na poti prepevanja ljudskih pesmi.
Čisto na koncu je sledilo še eno presenečenje za ljudske pevke, saj je na oder stopil Lado Bizovičar, ki je bil žirant v Slovenija ima talent. Snidenje je bilo nadvse prisrčno in ob tej priložnosti je nastala skupinska fotografija. Na Ladovo željo so ljudske pevke zapele šaljivo pesem o izgubljeni mareli. Na koncu so pevke skupaj z Arclinskimi fanti zapele še par pesmi ter natresle dobrih šal.
Lado Bizovičar in Marine ljudske pevke
Danes Moravško Maro širna Slovenija pozna kot najbolj prepoznaven obraz ljudskih pevk Kulturnega društva Domžale, ki so nastopile v oddaji Slovenija ima talent. Mara Vilar se je v Domžale priselila v letu 1949 in bila vseskozi ena od pobudnic kulturnega življenja v domžalski občini, predvsem ljudskega petja.
Perilo iz padalskega blaga
Prihaja namreč iz Moravč, kjer je bil njen oče, ki je bil glasbeno nadarjen, organist v tamkajšnji cerkvi. Njena mama se je rodila v enem od moravških mlinov. V družini je bilo šest otrok. Mara je po drugi svetovni vojni prišla v Domžale še kot mlado dekle. Brez vsega, s skromno culico, se je iz hribovskih krajev podala v svet. Spomni se, da je bilo perilo, ki ga je takrat nosila, sešito iz padalskega blaga.
Že 40 let na odrih
Zaposlitev je dobila v tovarni Toko kot delavka. Vedno se je rada vključila v družbo. Kmalu je v Domžalah poiskala ženski pevski zbor Svoboda, ker si je želela peti v njem. Vodil ga je Stane Habe. Spomni se, da so vedno peli lepe pesmi. Prav tako je začela razmišljati, da bi v tovarni Toko začeli kako kulturno dejavnost. Po drugih tovarnah so takrat že imeli svoje pevske zbore. Leta 1978 je bilo v Toku že tisoč zaposlenih. Mara je prišla v delavski svet, tam pa so se pred 1. majem spraševali, kakšno praznovanje bi naredili. »Takrat sem skočila v zrak in rekla, da bi lahko kaj zapeli. Drugi so me vprašali, kje bom dobila pevke. Ja v tovarni! In res sem kmalu dobila 22 pevk,« ponosno pove Mara.
Marija Mojca Vilar (levo) in Mojca Repič
Štirideset let delovanja ljudskih pevk Kulturnega društva Domžale so v Kulturnem domu Groblje nadvse slovesno proslavili minuli petek. Slišala se je ljudska pesem, ni pa manjkalo niti šal, ki jih je iz rokava stresala Mara Vilar. Kot gostje so na prireditvi, ki jo je povezovala Marina hči Marija Mojca Vilar, nastopili Arclinski fantje iz Vojnika.
Na predstavitvi ljudskih pevk so se spomnili na leto 1978, ko je Mara ustanovila pevski zbor Toko, ki je prvič nastopil za dan žena. Potem so skupaj v šaljivem pogovoru obudili spomine na številne nastope, druženje z zbori iz nekdanjih usnjarskih tovarn, izpolnjevanje norm in vse, kar je povezano s petjem, ki je moralo biti opravljeno zunaj delovnega časa. »Fabrike so usahnile, zbor pa je ostal,« je poudarila povezovalka.
Mara je po drugi svetovni vojni prišla v Domžale še kot mlado dekle, brez vsega, le s skromno culico.
Obiskovalci jubilejnega koncerta so se veselili petja ljudskih pevk, ki navdušujejo povsod, kamor pridejo, tudi na talentih. Posebno Mara, ki je s svojo šegavostjo in mimiko vsaki pesmi dodala vrednost. Prijeten večer, ki je bil poln spominov in smeha, so zaključili z veliko ljubeznijo do ljudskih pesmi in do vseh ljudi, ki pevke prijazno pozdravljajo v Domžalah, pa tudi z željo, da bi lepa domača pesem, ki jo Mara in njene ljudske pevke skrbno hranijo, prevzela mlado generacijo in jo ohranila za prihodnje rodove.
Tudi Arclinski fantje so se predstavili s petjem ljudskih pesmi. »Združujejo nas velika ljubezen do petja in močne prijateljske vezi,« so povedali. »V skupini so štirje pevci: Milan Svetel, Milko Kovač, Peter Marguč in Franci Bogovič. Vsi smo tudi člani moškega pevskega zbora KUD France Prešeren Vojnik. Na lanski osrednji prireditvi ob prazniku občine Vojnik je skupina za dolgoletno uspešno širjenje slovenske ljudske pesmi ter požrtvovalnost prejela priznanje župana občine Vojnik.
Obiskovalci jubilejnega koncerta so se veselili petja ljudskih pevk, ki navdušujejo povsod, kamor pridejo, tudi na talentih.
Začetki Arclinskih fantov segajo v leto 1984, ko smo na svatbi v širšem sestavu nastopali kot t. i. podoglarji, in to je bilo povod za skupno pevsko pot. Na začetku smo nastopali pod imenom Vaški fantje. Vse od začetka skupino spremljata pevca Milan in Peter. V zdajšnjem sestavu smo od leta 2002, letos pa smo praznovali že 28 let skupnega delovanja in nastopanja. Arclinski fantje pojemo ljudske pesmi, pa tudi priložnostne. Nastopamo po domovih za starejše, na raznih obletnicah in občnih zborih društev ter organizacij, na porokah, rojstnih dnevih in podobno.«
Na koncu koncerta se je podžupan občine Domžale Marjan Ravnikar s cvetjem zahvalil ljudskim pevkam za 40-letno uspešno delovanje ter promocijo občine Domžale v krajih, kjer prepevajo. Pavel Pevec, predsednik KD Domžale, ki je pevkam stal ob strani skoraj vso njihovo kariero, pa se jim je zahvalil za dolgoletno prepevanje ter priključitev h Kulturnemu društvu Domžale pred 15 leti.
Združujejo nas velika ljubezen do petja in močne prijateljske vezi.
Ljudske pevke so se zahvalile vsem, ki so pomagali pri organizaciji jubilejnega koncerta, še posebno Mojci Škerjanc za delo, ki ga je opravila, ter seveda vsem, ki so pripomogli k izidu tretje zgoščenke, na kateri so stare ljudske pesmi. Zahvalile so se tudi vsem obiskovalcem, ki so kljub dežju v tako velikem številu prišli na koncert. Dolgi aplavzi občinstva so seveda odtehtali vse napore pri pripravi in organizaciji tega jubilejnega koncerta, pevkam pa so dali vedeti, da je prav, da že štiri desetletja vztrajajo na poti prepevanja ljudskih pesmi.
Čisto na koncu je sledilo še eno presenečenje za ljudske pevke, saj je na oder stopil Lado Bizovičar, ki je bil žirant v Slovenija ima talent. Snidenje je bilo nadvse prisrčno in ob tej priložnosti je nastala skupinska fotografija. Na Ladovo željo so ljudske pevke zapele šaljivo pesem o izgubljeni mareli. Na koncu so pevke skupaj z Arclinskimi fanti zapele še par pesmi ter natresle dobrih šal.
