Face leta z velikimi srci in talenti (FOTO)

»O vas govorimo večinoma, ko se zgodi kaj slabega. In letos teh slabih stvari ni bilo malo. O vas smo govorili v povezavi z nasiljem, v povezavi s poraznimi rezultati mednarodnih raziskav o državljanski vednosti ali bralni pismenosti. Tu in tam se je kdo od vas pojavil v medijih, ker ste dosegli izjemne uspehe. A to se zgodi vse premalokrat,« je na letošnji podelitvi priznanj Faca leta 2023 izjemnim otrokom in mladostnikom v ljubljanski Narodni galeriji poudarila direktorica Zavoda Časoris ter odgovorna urednica spletnega časopisa za otroke Časoris dr. Sonja Merljak Zdovc.

Priznanje se je pred šestimi leti rodilo prav iz tega, je dejala urednica, ker ni mogla razumeti, zakaj lahko razglašamo besedo leta, športnika leta, osebnost leta, nimamo pa otroka leta, kljub temu da je med nami mnogo izjemnih najmlajših, ki počnejo pomembne stvari.

Julija Kotnik je takoj po poplavah priskočila na pomoč.

Ali kot jim je še dejala na podelitvi: »Vedno znova nas spomnite, katere vrednote in lastnosti so pomembne: med njimi denimo srčnost, pozornost, iznajdljivost, vztrajnost, predanost, domiselnost, ustvarjalnost.« V teh stvareh ni mogoče tekmovati, tega tudi nočejo spodbujati, zato ne izbirajo končnega zmagovalca ali zmagovalke med facami meseca, temveč jih povabijo na slavnostno prireditev v Ljubljano.

Gimnazijka Izabela Škornik, zadnjih sedem let Unicefova junior ambasadorka, se zavzema, da bi kot družba postavili duševno zdravje mladih v ospredje. Tudi Kaja Viher, ki si želi postati arhitektka, a bi rada ozaveščala ljudi tudi o duševnem zdravju, je kot devetošolka na otroškem parlamentu v Ljutomeru in Gornji Radgoni osvetlila pomen duševnega zdravja, samopodobe in vire pomoči. Objavila je tudi članek z nasveti za izboljšanje duševnega zdravja mladih.

Med facami leta je kar več strastnih ljubiteljev – marsičesa. Simon Perme, ki v prostem času trenira badminton, zbira podatke o vesolju in igra violončelo, je predvsem ljubitelj narave, še posebno dvoživk, zato se je v Krajinskem parku Radensko polje udeležil svojega prvega prenašanja dvoživk čez cesto.

Četrtošolec, navdušenec nad različnimi športi, je Luka Guglielmino.

Ljubitelj matematike Aleks Žigon Tankosič, ki je že kot triletnik znal šteti do sto, je v drugi polovici šestega razreda epidemijo izkoristil za raziskovanje matematike. Brskal je po spletnih straneh ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko in poslušal spletna predavanja, včasih celo za doktorski seminar, ter se povezal s profesorjem dr. Markom Petkovškom. Ta mu je poklonil učbenik Diskretna matematika 1 za študente prvega letnika, tu se je prvič srečal s Stirlingovimi števili, in so ga očarala. Prišel je na idejo, kako bi razširil posplošeno družino teh števil.

Zdaj tretješolec Manu Miraj Medvedek Privošnik, ki si želi postati skladatelj, je pri treh letih že raziskoval tipke na elektronski klaviaturi, ki jo je oče vzel iz garaže in ob kateri ga začel učiti enostavne pesmi. Na enem svojih nastopov je na pamet zaigral 14 pesmic, uči pa se tudi skladati.

Brežiški gimnazijec Alexander Škof se je avgusta udeležil mednarodne geografske olimpijade v Indoneziji in na njej dosegel drugo mesto, s čimer je postal svetovni podprvak, na tekmovanju pa je osvojil tudi zlato medaljo.

Ali Ogrizek je kot glavni junak zablestel v filmu Šepet metulja.

Skrb za sočloveka

Četrtošolec, navdušenec nad različnimi športi, Luka Guglielmino se je zadnja leta na svoji šolski poti – iz Hrvaške v Slovenijo – na mejnem prehodu Dragonja vsak dan srečeval s cariniki in policisti, ob vstopu Hrvaške v schengensko območje pa spoznal, da jih bo pogrešal, saj so ju z mamo vedno lepo sprejeli. Odločil se jim je narisati risbo. Komandir je sliko obesil na steno, sam pa, kot je dejal, niti slučajno ni mislil, da bo toliko ljudi izvedelo, da je obiskal policiste na meji.

Gimnazijka Zala Anžin, ki je temo izbrisanih spoznala med prakso pri Amnesty International Slovenija, je ob 31. obletnici izbrisa 25.671 ljudi iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije obiskala izbrisanega Mileta Ćulibrka, bosanskega Srba, ki mu zaradi njegove restavracije s pleskavicami v Beogradu pravijo kralj žara. Popisala je njegovo zgodbo in opozorila na slab položaj izbrisanih.

Prireditev je potekala v Narodni galeriji.

Zdajšnja osmošolka Julija Kotnik je pri odpravljanju posledic najprej pomagala sosedom v Nazarjih, saj je njihova hiša ostala nepoškodovana, nato še teden dni v Zgornji Savinjski dolini. Tudi dijak Srednje tehniške šole Koper Matic Štemberger, ki je bil zaradi prizadevnega dela v gasilskem društvu, tutorstva na srednji šoli ter poučevanja v dnevnem centru za mladostnike razglašen za naj prostovoljca leta 2022 v starosti do 19 let in prejel priznanje v predsedniški palači, v ospredje postavlja pomoč drugim.

Zara Smrtnik je skoraj popolnoma slepa 15-letnica, ki je bila kot edina v generaciji vpisana v Zlato knjigo šole – med učence, ki vsa leta predstavljajo ponos šole. Prejela je veliko priznanj na tekmovanjih iz matematike, fizike, kemije, v 8. razredu je bila državna prvakinja iz kemije. Igra prečno flavto, kolesari ali rola, pozimi smuča in drsa.

Tudi Ali Ogrizek, ki je kot glavni junak zablestel v filmu Šepet metulja, sporoča, da so avtisti ljudje kot vsi drugi, le da včasih na določene stvari drugače reagirajo. Kot je priznal, mu je bilo najtežje snemati prizore, kjer je bila tematika čustvena in jih ni želel odigrati, ampak na koncu je le premagal tudi to oviro.