Fafangel: To ni bila zadnja epidemija, zaradi invazije človeka v naravo jih bo vse več
»Vprašanje je, ali je res omikron tisti, ki nam omogoča, da je situacija trenutno drugačna,« je po visokih vrhovih dnevno potrjenih okužb, ki pa se niso preslikali tudi v večje število hospitaliziranih zaradi covida 19, dejal Fafangel, prvi med epidemiologi Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Ne gre namreč zanemariti zadnjih dveh let in zaščite, ki jo je prebivalstvo doseglo s cepljenjem in prebolelostjo.
Epidemija bolezni se po besedah Fafangla v državah, ki so dosegle dobro zaščito prebivalstva, trenutno razlikuje od območij, kjer je imunost populacije slabša. To je ponazoril s primeroma Hongkonga in Nove Zelandije, kjer je kljub prisotnosti omikrona situacija povsem drugačna. Medtem ko je na Novi Zelandiji z visoko precepljenostjo kljub visokemu številu okužb število smrti zelo nizko in je covid 19 podoben endemični, prehladni bolezni, je v Hongkongu »covid točno tak, kot je bil pred dvema letoma«. Ocene, da če bi pred dvema letoma vse opustili in bi epidemija ravno tako šla mimo, po mnenju Fafangla zato ne držijo: potek epidemije bi bil drugačen, bilo bi več hospitaliziranih in mrtvih.
Zakaj je okužb spet več?
»Po eni strani je to posledica širšega sproščanja, ki se je zgodilo v večini evropskih držav, potem je tu nekoliko bolj prenosljiva različica BA.2, hkrati pa zaščita v prebivalstvu počasi upada,« je kombinacijo razlogov za to naštel Fafangel. Epidemiološka služba situacijo spremlja, v ospredju je stanje v bolnišnicah. Dobra novica je, da so toplejši meseci epidemiološko »bolj naklonjeni ljudem, manj virusu«. Več časa preživljamo zunaj, prenosi so lažje obvladljivi. Jesen bodo na NIJZ pričakali »s pozornim spremljanjem in trenutno zelo akutnimi pripravami«, če bi se zgodil slabši scenarij.
A po zelo veliki verjetnosti se to ne bo zgodilo in "ne bo treba posegati po nobenem od bolj ekstremnih pristopov, ki so bili uporabljeni do sedaj". "Treba bo samo ohraniti precej mirne živce. Karkoli se bo zgodilo po volitvah, upam, da bodo odločevalci šli počasi in ne takoj skočili na prvo žogo," je pozval in dodal, da tudi odločitve drugih držav, ki jim je Slovenija kdaj sledila, niso bile najbolj pametne. S precepljenostjo proti covidu19 v Sloveniji, ki v celotni populaciji dosega 58 odstotkov, med polnoletnimi pa 70 odstotkov, je Fafangel zadovoljen, saj da omogoča, da živimo dokaj normalno. Ob tem epidemiološko priporočilo »Cepimo se« še ostaja aktualno, predvsem za skupine z večjim tveganjem za težji potek bolezni. »Obvezno cepljenje proti covidu-19 se slovenskim epidemiologom ne zdi ustrezna pot za naprej.«
Epidemiologom so ljudje še najbolj zaupali
Na vprašanje, ali je bila epidemiološka služba deležna pritiskov, da bi predlagala obvezno cepljenje, je Fafangel odgovoril, da so bili vprašani po mnenju - večkrat. »Epidemiologi smo ga podajali strokovno, drugi pa se morajo odločati in tudi sprejeti odgovornost za svoje odločitve. Epidemiologi smo za vsako zadevo stali in ostali smo konsistentni,« je poudaril. Po njegovem mnenju je tudi zato imel občutek, da so ljudje epidemiologom še najbolj zaupali.
Ob tem mu ni žal, da je dvakrat izstopil iz strokovne skupine za covid-19. »Po moji oceni je bilo to kvečjemu koristno. Na kolegiju epidemiologov smo oblikovali mnenja epidemiološke stroke, ki so imela svojo težo ter s predlogi in ukrepi pristopali direktno do ministrstva za zdravje. Zame je to velika zmaga,« je dejal.
Končna odločitev je sicer velikokrat drugačna od mnenja enega samega dela stroke, a kot pravi Fafangel, ne more biti drugače, saj obvladovanje epidemije zahteva sodelovanje številnih delov družbe. Želi si sicer, da bi bilo bolj jasno ločeno oz. predstavljeno, kaj je bilo stališče stroke in kaj končna odločitev odločevalcev.
To ni zadnja epidemija
Kljub temu da se epidemiologi umikajo izpod medijskih žarometov, pa si Fafangel želi, da se ne bi umaknili tudi z radarja odločevalcev. »Upam, da si ne bo nihče v nobeni politični konstelaciji zatiskal oči, da je bila to zadnja pandemija, ki nas je doletela,« je opozoril, saj bodo zaradi invazije človeka v naravo preskoki patogenov z živali na človeka vse pogostejši.
Naslednjo vlado poziva, naj jih ne pozabi in da jim pomaga zgraditi center za nalezljive bolezni oz. center za hitro odzivanje na področju zdravstva v kriznih razmerah, ki bo sodoben, digitaliziran in povezan z ostalimi sistemi. Za dobro pripravo sistema, ki bo sposoben zaznati, spremljati, posredovati podatke in ukrepati, bodo po njegovih besedah hvaležni vsi - tako ljudje kot politika. »S tem se bo krepilo zaupanje za njih volivcev, zame prebivalcev, ki bodo zaupali, da se dela transparentno in na podlagi dognanj in podatkov s terena,« je pozval.
Kot največjo lekcijo epidemije Fafangel izpostavlja, da noben človek ni otok in da smo vsi del skupnosti. To je po njegovih besedah treba v mislih imeti pri globalnem obvladovanju epidemije. »Vrednost civilizacije se meri v tem, koliko vrednotiš marginalizirano, obrobno življenje. Tukaj se kot družba nismo izkazali. Neetično je, da cepivo ostaja neporabljeno v hladilnikih. Vpletenost v širše mreže, solidarnost, je tisto, kar nas bo pripeljalo iz te pandemije,« je pozval. Kot je dodal, epidemije ne bo konec samo zato, ker smo od nje utrujeni. Na vprašanje, ali ga bomo 24. aprila videli na kakšni kandidatni listi, Fafangel odgovarja: »Rad sem epidemiolog. To je moje poslanstvo. Ampak nikoli ne reci nikoli.«
