DRŽAVNA PROSLAVA
Slavnostno na Trgu republike, na Prešernovem protest (FOTO)
Med gosti slovesnosti ob 30. obletnici samostojne Slovenije tudi Viktor Orban, Sebastian Kurz in Andrej Plenković.
Odpri galerijo
Državna proslava ob 30. obletnici slovenske državnosti na Trgu republike. FOTO: Matej Družnik
Slovenija praznuje 30 let samostojnosti. Ob dnevu državnosti je na Trgu republike v Ljubljani potekala državna proslava, na kateri so obeležili tudi prevzem predsedovanja Slovenije Svetu EU. Pred tem sta potekali slavnostni seji DZ in DS. V predsedniški palači je bil dan odprtih vrat.
Z dnevom državnosti, ki je tudi dela prost dan, obeležujemo dogodke pred 30 leti, ko je takratna slovenska skupščina 25. junija 1991 sprejela ključne dokumente za osamosvojitev Slovenije. Samostojnost in neodvisnost je slovesno razglasila dan pozneje na Trgu republike, ko je med drugim na drogu pred DZ zaplapolala zastava novonastale države. Veselje sicer ni trajalo dolgo, saj je že naslednji dan sledila 10-dnevna osamosvojitvena vojna.
Proslava se je začela s cerkvenimi zvonovi, nadaljevala s topovskimi slavami na Ljubljanskem gradu in končala z veličastnim ognjemetom. Prvič smo videli filmsko upodobitev Zdravljice v režiji Mitje Okorna, Sloveniji so čestitali številni znani Slovenci.
V prvem delu je bil slavnostni govornik predsednik republike Borut Pahor, ki je med drugim poudaril, da je bila enotnost odločilnega pomena za nastanek in razvoj naše države. »Vse velike stvari smo dosegli skupaj. Vse, kar smo se velikega namenili narediti za našo slavno prihodnost, bomo dosegli edinole skupaj. Zato je danes naš skupen praznik. Ne glede na razlike med nami.«
Pahor je izpostavil pomen skupnih ciljev, sodelovanja in premagovanja razlik za gradnjo boljše skupne prihodnosti. »Vsi smo različni, na nek način vsak svoje barve. Katero barvo smemo izločiti iz mavrice, da naj to še vedno ostane mavrica? Nobene,« je poudaril.
Proslave so se poleg visokih gostov iz tujine udeležili še predsednik DZ Igor Zorčič, predsednik DS Alojz Kovšca, predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez in predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič.
Kljub jubileju pa tudi tokrat ni bilo enotne udeležbe na proslavi, ne iz vrst politike ne družbe. Ob 19. uri se je namreč na Prešernovem trgu začela alternativna proslava, ki so jo napovedali petkovi protestniki. Udeležence bodo nagovorili predstavniki akademske sfere, sindikatov, veteranov vojne za Slovenijo, študentov, medijev, okoljevarstvenih organizacij, ženskih kolektivov, kulturnikov, izbrisanih in drugih.
Za nekaj razburjenja so na Prešernovem trgu poskrbeli pripadniki t. i. rumenih jopičev, ki pa jih je policija, ob aplavzu zbranih, pospremila s prizorišča.
Proslave na Prešernovem trgu so se sicer udeležili tudi predstavniki strank LMŠ in Levice, ki so že pred dnevi napovedali, da se uradne državne proslave ne bodo udeležili.
Tik pred zdajci je svojo udeležbo na proslavi odpovedala tudi predsednica stranke SD Tanja Fajon. Na facebooku je zapisala:
»Z obžalovanjem in v znak protesta odpovedujem svojo prisotnost na današnji državni proslavi ob 30. obletnici dneva državnosti na Trgu republike v Ljubljani. Prepoved udeležbe borčevskih praporščakov tik pred proslavo je nesramno zanikanje temeljev, ki jih ima slovenska država v zmagoslavnem partizanskem uporu. Predsedniku republike in predsedniku vlade sporočam, da je njuna osebna in zgodovinska odgovornost, da bomo 30. obletnico samostojnosti Slovenije praznovali tako globoko razdeljeni.
Pri vsaki odločitvi dajem prednost državi pred politiko. Sredi globokega družbenega razkola poskušam vleči poteze, ki bi omogočile, da se pred novimi izzivi ponovno povežemo. Z novim upanjem in z novo vizijo za novih 30 let slovenske zgodovine. A ta bo zgrajena na trhlih temeljih, če ne bomo spoštovali naše zgodovine. Ta se ni začela leta ‘91, saj samostojne Slovenije ne bi bilo brez osvoboditve in narodnoosvobodilnega boja, ki je Slovenijo ponosno umestil med zmagovalce nad fašizmom in nacizmom.«
Udeležbo je odpovedal tudi nekdanji predsednik republike Danilo Türk, ker, kot je povedal za medije, oblast, ki proslavo organizira, izgublja legitimnost. Se pa bo proslave udeležil prvi predsednik Milan Kučan. Za 24 ur je dejal: »Sedanji predsednik vlade že dalj časa iz podobe osamosvojitve briše posameznike, skupine in ustanove. Bil sem predsednik, ki je na ljudskem velikem praznovanju razglasil samostojnost tudi moje države. Ne pristajam, da bi izbrisali tudi mene. Zato pridem.« Kučan je v podporo kolesarjem, ki so se tudi med proslavo oglašali z žvižgi, na prsih nosil njihov simbol.
Z dnevom državnosti, ki je tudi dela prost dan, obeležujemo dogodke pred 30 leti, ko je takratna slovenska skupščina 25. junija 1991 sprejela ključne dokumente za osamosvojitev Slovenije. Samostojnost in neodvisnost je slovesno razglasila dan pozneje na Trgu republike, ko je med drugim na drogu pred DZ zaplapolala zastava novonastale države. Veselje sicer ni trajalo dolgo, saj je že naslednji dan sledila 10-dnevna osamosvojitvena vojna.
V Sloveniji so ob državnem prazniku zaplapolale tri zastave velikanke. Prvo so izobesili nad Vrhniko, drugo na Brezjah in tretjo v Hotemažah pri Preddvoru. Rekorderka je postala zastava na Brezjah, ki v dolžino meri 13 metrov, v širino pa 6 metrov in pol.
Med gosti Orban, Kurz in Plenković
Proslava se je začela s cerkvenimi zvonovi, nadaljevala s topovskimi slavami na Ljubljanskem gradu in končala z veličastnim ognjemetom. Prvič smo videli filmsko upodobitev Zdravljice v režiji Mitje Okorna, Sloveniji so čestitali številni znani Slovenci.
V prvem delu je bil slavnostni govornik predsednik republike Borut Pahor, ki je med drugim poudaril, da je bila enotnost odločilnega pomena za nastanek in razvoj naše države. »Vse velike stvari smo dosegli skupaj. Vse, kar smo se velikega namenili narediti za našo slavno prihodnost, bomo dosegli edinole skupaj. Zato je danes naš skupen praznik. Ne glede na razlike med nami.«
Pahor je izpostavil pomen skupnih ciljev, sodelovanja in premagovanja razlik za gradnjo boljše skupne prihodnosti. »Vsi smo različni, na nek način vsak svoje barve. Katero barvo smemo izločiti iz mavrice, da naj to še vedno ostane mavrica? Nobene,« je poudaril.
Pozdravne nagovore so imeli tudi predsedniki vlad sosednjih držav, Viktor Orban, Sebastian Kurz in Andrej Plenković ter zunanja ministra Italije in Portugalske. V drugem delu pa sta zbrane v pozdrav slovenskemu prevzemu predsedovanja EU nagovorila predsednik vlade Janez Janša in predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
Proslave so se poleg visokih gostov iz tujine udeležili še predsednik DZ Igor Zorčič, predsednik DS Alojz Kovšca, predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez in predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič.
Na uradni državni proslavi ob dnevu državnosti tokrat ni borčevskih praporščakov. Gre za prakso, ki se je uveljavila že na preteklih državnih proslavah, so pojasnili v uradu za komuniciranjem (Ukom). V Zvezi združenj borcev za vrednote NOB menijo, da gre za zanikanje lastne zgodovine in teptanje lastne državnosti, s čimer se ne morejo strinjati.
Rumeni jopiči na Prešernovem trgu
Alternativna proslava na Prešernovem trgu. FOTO: Jože Suhadolnik/delo
Za nekaj razburjenja so na Prešernovem trgu poskrbeli pripadniki t. i. rumenih jopičev, ki pa jih je policija, ob aplavzu zbranih, pospremila s prizorišča.
Proslave na Prešernovem trgu so se sicer udeležili tudi predstavniki strank LMŠ in Levice, ki so že pred dnevi napovedali, da se uradne državne proslave ne bodo udeležili.
Kučan potrdil udeležbo
Slovesnosti se je udeležil tudi prvi predsednik Milan Kučan. FOTO: Matej Družnik
»Z obžalovanjem in v znak protesta odpovedujem svojo prisotnost na današnji državni proslavi ob 30. obletnici dneva državnosti na Trgu republike v Ljubljani. Prepoved udeležbe borčevskih praporščakov tik pred proslavo je nesramno zanikanje temeljev, ki jih ima slovenska država v zmagoslavnem partizanskem uporu. Predsedniku republike in predsedniku vlade sporočam, da je njuna osebna in zgodovinska odgovornost, da bomo 30. obletnico samostojnosti Slovenije praznovali tako globoko razdeljeni.
Pri vsaki odločitvi dajem prednost državi pred politiko. Sredi globokega družbenega razkola poskušam vleči poteze, ki bi omogočile, da se pred novimi izzivi ponovno povežemo. Z novim upanjem in z novo vizijo za novih 30 let slovenske zgodovine. A ta bo zgrajena na trhlih temeljih, če ne bomo spoštovali naše zgodovine. Ta se ni začela leta ‘91, saj samostojne Slovenije ne bi bilo brez osvoboditve in narodnoosvobodilnega boja, ki je Slovenijo ponosno umestil med zmagovalce nad fašizmom in nacizmom.«
Udeležbo je odpovedal tudi nekdanji predsednik republike Danilo Türk, ker, kot je povedal za medije, oblast, ki proslavo organizira, izgublja legitimnost. Se pa bo proslave udeležil prvi predsednik Milan Kučan. Za 24 ur je dejal: »Sedanji predsednik vlade že dalj časa iz podobe osamosvojitve briše posameznike, skupine in ustanove. Bil sem predsednik, ki je na ljudskem velikem praznovanju razglasil samostojnost tudi moje države. Ne pristajam, da bi izbrisali tudi mene. Zato pridem.« Kučan je v podporo kolesarjem, ki so se tudi med proslavo oglašali z žvižgi, na prsih nosil njihov simbol.
