Fantje s Praprotna imajo spominsko ploščo (FOTO)

Na Praprotnem, vasici ob Selški Sori, so pred dnevi na stavbi nekdanje Kazine, kjer se je začela njihova pevska pot, odkrili spominsko ploščo Fantom s Praprotna. Ob prisotnosti župana občine Železniki Marka Gasserja in podžupana občine Škofja Loka Roberta Straha sta jo odkrila Andrej Bergant, častni občan občine Železniki in obenem edini še živeči član zasedbe Fantov s Praprotna, ter Ivanka Slak, žena Lojzeta Slaka, preminulega vodje Ansambla Lojzeta Slaka, ki je svoje pesmi ponesel po vsem svetu. Blagoslovil jo je domači župnik župnije Selca Damjan Prošt.

Kulturni program so sooblikovali člani ansamblov Glas in Krimski lisjaki, saj se ti fantje s svojimi vokali zelo približajo zvenu, kakršnega so gojili Fantje s Praprotna. Oboji so zapeli nekaj znanih Slakovih in nekaj ljudskih, pesem Glas harmonike je na harmoniko zaigral Branko Mešl, ob njem je pel njegov sin Matej. Dogodek je z izbranimi besedami povezovala Damjana Peternelj, dolgoletna napovedovalka na Radiu Sora, zdaj zaposlena na občini.

Spominska plošča je na stavbi nekdanje Kazine.

Spominsko ploščo sta ob prisotnosti županov odkrila častni občan Železnikov Andrej Bergant in Ivanka Slak.

Začetek pravljice

Najprej smo slišali posnetek a cappella pesmi Selška dolina, kot so jo Fantje s Praprotna zapeli še pod vodstvom pevovodje Franca Potočnika pred 65 leti, nato so fantje ansambla Glas a cappella zapeli še pesmi Med cvetlicami po logu in Domača hiša, sledila sta nagovora Marka Gasserja in Roberta Straha. »Na Praprotnem, v nekdanji gostilni na Kazin', smo se mladi Fantje s Praprotna pogosto zbirali in prepevali. Razveseljevali smo priložnostne poslušalce v tedanji gostilni in že takrat občutili sladkosti aplavza, ki nas je spremljal vse do današnjih dni,« je spomine obujal Andrej Bergant, edini še živeči član zadnje zasedbe pevcev, ki jih je Lojze Slak povabil k sodelovanju pred natanko 60 leti.

Takrat je nastal ansambel, ki je že v prvem desetletju požel slavo doma in po svetu. Andrej Bergant, Jože Šifrar, Janez Habjan, Janez Kalan in Janez Dolenc so si zato zaslužili upodobitev na spominski plošči, za katero se je v prvi vrsti zavzel priznani tekstopisec Franci Smrekar, tudi član Društva pesnikov slovenske glasbe (DPSG). »Fantje s Praprotna so se javnosti prvič predstavili na prireditvi Pokaži, kaj znaš v Železnikih leta 1962, ko še niso slutili, da bodo dobro desetletje pozneje sloves Praprotna in celotne Selške doline ponesli po vsem svetu. Spomladi 1964 so posneli prve pesmi za takratni Radio Ljubljana, še istega leta pa so se pridružili triu Lojzeta Slaka kot pevski kvintet. In začela se je pisati pravljica, o kateri mnogi današnji ansambli lahko le sanjajo, a se jim žal te sanje ne bodo nikoli uresničile,« pravi Smrekar.

Fantje ansambla Glas so se ponosno postavili ob spominsko ploščo.

Kot je še dodal, so Fantje s Praprotna s svojimi milimi zlatimi glasovi še kako pripomogli h kakovostni izvedbi Slakove glasbe in tudi k dvigu kakovosti petja brez glasbene spremljave, tako imenovane a cappella. »Zato ne čudi, da je dober glas Ansambla Lojzeta Slaka segel tudi v mnoge evropske dežele, v daljno Ameriko, Kanado in Avstralijo, kjer živijo naši rojaki, ki so jim Slaki in Fantje s Praprotna vselej pričarali nepozabna doživetja ter jih v mislih popeljali v domače kraje, kamor se niso nikoli vrnili. Ameriška akademija za glasbo v ZDA je Lojzetu Slaku in Fantom s Praprotna kot ambasadorjem Slovenije podelila največje priznanje na tem področju – grammyja. Sicer pa so Slakovi fantje, kot so jim nekateri rekli, prejeli kar 15 zlatih, 1 platinasto in 1 diamantno ploščo, kar priča o prepoznavnosti tega še danes priljubljenega ansambla. Ne nazadnje o njihovi nesmrtnosti pri nas veliko pove tudi več sto ansamblov, ki preigravajo njihove melodije in se želijo približati njihovemu zvenu,« pravi Smrekar.

Ansambel Glas je zapel a cappella.

Krimski lisjaki so zaigrali nekaj Slakovih.

In še, da so se Dolenjci svojemu rojaku Lojzetu Slaku že oddolžili na najlepši možni način, ko so mu postavili dva spomenika, na Malem Kalu pri Mirni Peči, na Barbovi domačiji, in v muzeju, v katerem si prostor delita s pesnikom Tonetom Pavčkom.

V imenu članov DPSG so čestitke na Praprotno poslali pisatelj Ivan Sivec ter tekstopisci Vili Bertok, Tone Gričnik in Bernard Miklavc. Slednji je čestitko spesnil takole: »Kje so tisti fletni fantje, ki so greli nam srce, dan za dnem me kdo povpraša. Jaz pa rečem jim smeje: tam, kjer Selška je dolina, ja, od tamkaj so doma. Lepše pojejo od slavčka, to so Fantje s Praprotna.«

Če vas torej pot zanese skozi vasico Praprotno v Selški dolini, se ustavite in postojte pri stavbi nekdanje Kazine, s katere vas bodo odslej pozdravljali Andrej Bergant, Jože Šifrar, Janez Habjan, Janez Kalan in Janez Dolenc.