Farane bodril med epidemijo kolere
Na Hvačarjevi domačiji v Poženiku pri Cerkljah na Gorenjskem so ob 220. obletnici rojstva Matevža Ravnikarja - Poženčana odkrili spominsko ploščo in tako poudarili vlogo tega duhovnika, pesnika in zbiralca ljudskega blaga. Slovesnosti se je udeležilo več kot tristo ljudi od blizu in daleč, med njimi župan Občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, Matija Merše iz Mohorjeve Celjske družbe, cerkljanski župnik Jernej Marenk in predsednica kluba Liberius Cerklje prof. Daniela Močnik.
Slednja je tudi predstavila Ravnikarja, ki se je rodil 1. avgusta 1802 Valentinu Ravnikarju in Heleni Brida, primoženi iz Zaloga pri Cerkljah. Šolanje je začel v Ljubljani, kamor ga je oče kot malega fantiča odnesel kar v košu. V tretjem razredu je bil njegov sošolec 12-letni France Prešeren, kar si je vse življenje štel v veliko čast.
V farni kroniki župnije Predoslje piše, da je Ravnikar 12. septembra 1855 prišel v Predoslje kot peti župnik, prvo samostojno službo pa začel ravno v času, ko je po vsej Gorenjski razsajala najhujša epidemija kolere. Hvaležni farani so mu na zunanji strani prezbiterija cerkve sv. Siksta vzidali spominsko ploščo, ki je bila pred leti obnovljena. Ravnikar je zadnja leta bolehal za jetiko in umrl 14. februarja 1864. Pogrebne slovesnosti je vodil kranjski dekan Ivan Reš.
Šolanje je začel v Ljubljani, kamor ga je oče kot malega fantiča odnesel kar v košu.
V bogatem kulturnem programu so nastopili mladi pritrkovalci Luka Jenko, Peter Rupnik, Tim Bajs in Patrik Remic, učenci Osnovne šole Davorina Jenka Cerklje pod vodstvom prof. Irme Močnik, Kulturno društvo Folklora Cerklje in Cerkljanski gavnarji. Obiskovalci so slišali tudi Ravnikarjevo zgodovinsko povest Brnekarjov grad v izvedbi Majde Novak, Vesne Pavec, Davorja Novaka in Joža Terana, skupaj je predstavilo Ravnikarjeve pesmi dvajset izvajalcev. Ob 220. obletnici je izšel ponatis Poženčanovega berila, ki so ga prejeli vsi prisotni. »Matevž Ravnikar - Poženčan je bil velik domoljub, čutil je kraj in ljudi. Velikokrat je v svojih pesmih izražal slovenstvo, ki pa ga je bilo v tistih časih težje izpovedati. Gorel je za slovenski rod in očetnjavo. Z velikodušno dobroto in ljubeznijo je ohranjal spomin na naše bogato izročilo,« je ob odkritju plošče dejal župan Čebulj.
