Fekalije v vodi! To so bakterije, ki so jih našli v slovenskih bazenih

LJUBLJANA – Plavanje in sproščanje v toplicah je koristno, a strokovnjaki opozarjajo na previdnost pri tem. Preverili smo, kakšna je kakovost bazenskih voda v Sloveniji in katere bakterije so z analizo voda našli v bazenih. Z vprašanji smo se obrnili na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).

Kaj razkriva najnovejše poročilo o kakovosti bazenskih voda?

V letu 2018 je bilo zaradi mikrobioloških parametrov neustreznih (presežena dovoljena mejna vrednost) 4 odstotke odvzetih vzorcev, zaradi fizikalnih in kemijskih parametrov pa 10,5 odstotka. V teh primernih je bila voda neprimerna za kopanje in je moral upravitelj bazena nemudoma ukrepati.

Največ nevarnih bakterij so našli v bazenih po savinjski regiji, kjer je kar 20 odstotkov preverjenih vzorcev vsebovalo legionelo.
 
V letu 2018 je bilo odvzetih 5278 vzorcev bazenske kopalne vode. Največ vzorcev je bilo odvzetih v savinjski (1153), pomurski (879) in obalno-kraški (808) regiji. Povprečno število odvzetih vzorcev kopalne vode v letu 2018 je bilo osem (8) vzorcev na bazen.

Katere trdožive bakterije so našli v slovenskih bazenih?

Specifičnih patogenov v bazenih ne iščejo, a so na NIJZ potrdili, da so nekateri bazeni vsebovali bakterije:
* bakterija E. coli (želodčno-črevesna okužba): simptomi so podobni tistim, ko se zastrupimo s hrano: bruhanje, povišana telesna temperatura, driska, trebušni krči;
* bakterija Legionella: simptomi so podobni gripi ali pljučnici: vročina, glavobol, bolečine v mišicah, visoka telesna temperatura;
* bakterija Pseudomonas aeruginosa: trdoživa bakterija, ki povzroča okužbo kože in vnetje zunanjega sluhovoda. Zaradi odpornosti proti večini antibiotikov so velik problem pri zdravljenju okužb.

Koliko je v bazenih urina in fekalij?

Da je kopalna voda fekalno onesnažena, dokazuje bakterija E. coli. Mejna vrednost za parameter je 0 v 100 ml vzorca kopalne vode. Najvišji delež neustreznih vzorcev zaradi E. coli je bil v obalno-kraški (1 %) in podravski (1 %) regiji. V vzorcih iz šestih regij pa ni bila prisotna.

Legionela, ki povzroči pljučnico in pontiaško mrzlico

Legionella sp. je bakterija, ki je vezana na vodno okolje in višje temperature. Zaradi načina prenosa na ljudi z vdihavanjem kapljic jo določajo v bazenih z vrtinčenjem vode in/ali bazenih, pri katerih se tvori aerosol, če je temperatura kopalne vode večja ali enaka 23 °C. Legionella sp. lahko povzroči pljučnico in pontiaško mrzlico. Mejna vrednost za parameter Legionella sp. je 0 v 100 ml vzorca kopalne vode.

V letu 2018 je bilo v Sloveniji odvzetih 714 vzorcev za laboratorijska preskušanja na parameter Legionella sp., od tega jih je bilo 58 (8 %) neustreznih. Največ jih je bilo v savinjski (20 %) in gorenjski (11 %) regiji. V koroški, zasavski, primorsko-notranjski ter obalno-kraški regiji ni bilo neustreznih vzorcev.

Prisotne bakterije za okužbo kože in zunanjega sluhovoda

Bakterija Pseudomonas aeruginosa se rada zadržuje v vlažnem okolju, tvori biofilme in je zelo odporna proti dodanim sredstvom za razkuževanje. Njeno prisotnost povezujejo tudi z vnetji na koži (folikulitis) in vnetji zunanjega sluhovoda. Mejna vrednost za parameter Pseudomonas aeruginosa je 0 v 100 ml vzorca kopalne vode.

Največ vzorcev, ki so vsebovali bakterijo Psudomonas aeroginosa, je bilo v goriški (2 %) regiji. V petih regijah (koroška, zasavska, gorenjska, primorsko-notranjska in jugovzhodna) pa v vzorcih kopalne vode ni bila prisotna.

Kako vemo, da je bazen čist za uporabo?

Tega ne vemo povsem, a bazenom, kjer je intenziven vonj denimo po kloru ali kjer boste na ploščicah opazili umazanijo, se raje izognite.

Strokovnjaki opozarjajo, da so bazeni prostor, kjer se lahko okužimo z bakterijami, a ob pravilni uporabi bazena je možnost infekcije bistveno zmanjšana. Če upravitelji bazenov pravilno klorirajo bazen in dodajajo svežo polnilno vodo, uporabniki pa se pred kopanjem oprhajo, bo okužb v bazenih minimalno.