Feldmaršal, ki jih je rešil izgnanstva
Koprivci so obnovili spomenik Svetozarju Borojeviću. Poveljnik soške fronte je ustavil prodiranje Italijanov.
Odpri galerijo
Predsednik društva Alan Kosmač, zgodovinar Matjaž Može, kamnoseka Simon Bele in Mitja Gulič ter trobentač Luka Požar pred spomenikom Fotografiji: Olga Knez
V Koprivi na Krasu, kjer so se rodili pisateljica Branka Jurca, pilot Josip Križaj ter etnolog in etnograf Milko Matičetov, se življenje po koronakrizi vrača v stare tirnice. Domače športno, kulturno, umetniško in turistično društvo, ki pod vodstvom predsednika Alana Kosmača deluje že dobrih šest let, je na pobudo ljubiteljskega zgodovinarja in zbiralca Matjaža Možeta iz Križa zaznamovalo 100. obletnico smrti prvega in edinega nenemškega feldmaršala avstro-ogrskih oboroženih sil Svetozarja Borojevića von Bojna, ki se je v zgodovino vpisal kot vrhovni poveljnik soške fronte.
Koprivci so Borojeviću, ki je umrl 23. 5.1920 v Celovcu, že leta 1916 postavili spomenik v zahvalo, ker jim ni bilo treba v izgnanstvo. S svojimi enotami je namreč uspešno odbil 11 italijanskih ofenziv, kar mu je prineslo neuradni vzdevek soški vitez, med vojaki pa je imel priljubljeni poveljnik naziv naš Sveto. Uničeni spomenik, ki ga je izklesal Joseph Ullrich, sta koprivska kamnoseka Mitja Gulič in Simon Bele obnovila in izvedla rekonstrukcijo iz koprivskega kamna, Borojevićev profil pa je izklesal Aleš Kavčič z Gorjanskega.
Po zaigrani Sonati v izvedbi trobentača Luka Požarja so pred spomenik položili venec, ki ga je izdelala domača umetnica Beti Njari, Može pa je predstavil Borojevićevo bogato vojaško kariero ter originalne fotografije, razglednice in značke z motivi vrhovnega poveljnika soške fronte.
Na ogled so bile tudi originalne fotografije, razglednice in značke z motivi vrhovnega poveljnika soške fronte, pahljača in še kaj.
Koprivci so Borojeviću, ki je umrl 23. 5.1920 v Celovcu, že leta 1916 postavili spomenik v zahvalo, ker jim ni bilo treba v izgnanstvo. S svojimi enotami je namreč uspešno odbil 11 italijanskih ofenziv, kar mu je prineslo neuradni vzdevek soški vitez, med vojaki pa je imel priljubljeni poveljnik naziv naš Sveto. Uničeni spomenik, ki ga je izklesal Joseph Ullrich, sta koprivska kamnoseka Mitja Gulič in Simon Bele obnovila in izvedla rekonstrukcijo iz koprivskega kamna, Borojevićev profil pa je izklesal Aleš Kavčič z Gorjanskega.
Svetozar Borojević von Bojna je bil prvi in edini nenemški feldmaršal avstro-ogrske vojske.
Po zaigrani Sonati v izvedbi trobentača Luka Požarja so pred spomenik položili venec, ki ga je izdelala domača umetnica Beti Njari, Može pa je predstavil Borojevićevo bogato vojaško kariero ter originalne fotografije, razglednice in značke z motivi vrhovnega poveljnika soške fronte.
