ODLOČNO
Felice Žiža: Poslanca narodnih skupnosti bosta še naprej sodelovala z vlado
Ko gre za imenovanja, pozitivne, razvojne in konstruktivne predloge, poslanca narodnih skupnosti nimata težav pri podpori. Najtežje pa je pri odločitvah, ko se razrešuje s funkcij ali ruši, denimo, vlado, je pojasnil Žiža.
Odpri galerijo
Felice Žiža. FOTO: Dz-rs.si
Poslanec Felice Žiža je povedal, da bosta poslanca narodnih skupnosti še naprej sodelovala z vlado. Tudi če sta jeziček na tehtnici, presodita in podpreta pozitivne predloge, je dejal. Kako bo glasoval o položaju predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, ni razkril. Meni pa, da je Zorčiča povleklo na stran opozicije in bi njegov odhod olajšal delo državnega zbora.
Kot je v pogovoru dejal Žiža, se tudi poslanca narodnih manjšin opirata na 82. člen ustave, ki govori o tem, da poslanci niso vezani na kakršna koli navodila. Ne želita biti jeziček na tehtnici, a pridejo trenutki, tudi v tej sestavi mandata, ko se je treba odločati. »Tudi če si jeziček na tehtnici, igraš svojo vlogo in odločaš,« je poudaril predstavnik italijanske narodne skupnosti, vodja poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti.
Ko gre za imenovanja, pozitivne, razvojne in konstruktivne predloge, nimata težav pri podpori. Najtežje pa je pri odločitvah, ko se razrešuje s funkcij ali ruši, denimo, vlado, je pojasnil Žiža. A tudi pri tem njun »ne« po njegovih navedbah ni absoluten. »Vedno je treba pogledati, kaj je pripeljalo do tega in kaj bo sledilo, pri tem pa iskati boljše rešitve,« je poudaril.
Kako bo ravnal pri predlogu koalicije za razrešitev predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, o čemer bodo predvidoma odločali danes, Žiža ne razkriva, saj je glasovanje tajno. Po njegovem mnenju pa so v tem primeru na tisti meji, ko je treba dobro razmisliti o težavah, ki jih ima zdaj parlament.
Kot zadnji primer je izpostavil, da je predsednik državnega zbora glasoval proti dnevnemu redu redne seje, ki ga je sam predlagal, s tem pa po mnenju Žiže skupaj z opozicijo storil veliko napako. Po njegovih ocenah je Zorčič s tem potrdil, kar so tudi kdaj prej opazili, da ne deluje neodvisno in samostojno. »Določene odločitve, kot je bilo glasovanje o dnevnem redu, so verjetno pokazale, da ga je povleklo na stran opozicije, česar pa si kot predsednik državnega zbora ne bi smel privoščiti,« je navedel.
Dodal je, da mora biti predsednik parlamenta vedno nevtralen, širok ter delati predvsem za dobro celotnega parlamenta, vseh poslanskih skupin in predvsem za vse državljane. Četudi v poslovniku državnega zbora ni navedeno, pa je po njegovem mnenju tudi samoumevno, da morata biti predsednik in dva podpredsednika iz koalicijskih vrst, če je eden od podpredsednikov iz opozicije.
Spomnil je, da so prav zato zbrali 47 poslanskih podpisov, s katerimi so Zorčiča pozvali k odstopu, kar bi povzročilo manj težav pri delovanju parlamenta.
Žiža je sicer spomnil na sodelovanje poslancev narodnih manjšin z vsemi dosedanjimi vladami od leta 1991. Vsi dosedanji poslanci italijanske in madžarske narodne skupnosti so prav tako sodelovali z vlado Janeza Janše. V mandatu 1996–2000 sta takratna poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti vladi Janeza Drnovška zagotavljala 44. in 45. glas, je spomnil. Pri tem verjame, da sta bila za pozitivne vsebine.
Predstavnika narodnih manjšin sicer ne želita glasovati ideološko, pač pa podpreti dobre vsebine in zlasti predloge, ki zagotavljajo politično stabilnost, je poudaril Žiža. Strinja se, da bi imela aktualna Janševa vlada, če poslanca narodnih manjšin z njo ne bi sodelovala, nekaj več težav pri sprejemanju določenih zakonov. Napovedal je, da bosta v skladu s podpisanim dogovorom še naprej sodelovala z vlado.
Po njegovih ocenah ima vlada še za okoli eno leto dela. »Mi ji privoščimo, da dela naprej, ker ima za izvesti veliko za državo pomembnih projektov, sploh pa predsedovanje Svetu EU,« je pojasnil Žiža. Med pomembnimi projekti njenega mandata je izpostavil davčno reformo, demografski sklad, zakon o dolgotrajni oskrbi in zdravstveno reformo. Po njegovih besedah poslanca narodnih manjšin od podpisa sporazuma o sodelovanju z Janševo vlado, h kateremu je sicer vlada povabila vse opozicijske stranke, prejmeta v usklajevanje vse predloge zakonov. Prav tako imajo redno komunikacijo z vlado, če je potrebno, vsakodnevno.
Na poslanca narodnih manjšin prav zaradi podpore vladnim oziroma koalicijskim predlogom v zadnjem letu letijo številni očitki opozicije. Žiža meni, da gre tudi na družbenih omrežjih za pritiske, ki se bodo verjetno še nadaljevali. »A bomo v dobrobit vseh državljanov in tudi narodnih skupnosti v skladu z našimi vrednotami in principi sodelovali še naprej. Tako smo delali vedno. Sam imam tudi podporo naših organizacij,« je poudaril.
Kot je v pogovoru dejal Žiža, se tudi poslanca narodnih manjšin opirata na 82. člen ustave, ki govori o tem, da poslanci niso vezani na kakršna koli navodila. Ne želita biti jeziček na tehtnici, a pridejo trenutki, tudi v tej sestavi mandata, ko se je treba odločati. »Tudi če si jeziček na tehtnici, igraš svojo vlogo in odločaš,« je poudaril predstavnik italijanske narodne skupnosti, vodja poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti.
Ne ni absoluten
Ko gre za imenovanja, pozitivne, razvojne in konstruktivne predloge, nimata težav pri podpori. Najtežje pa je pri odločitvah, ko se razrešuje s funkcij ali ruši, denimo, vlado, je pojasnil Žiža. A tudi pri tem njun »ne« po njegovih navedbah ni absoluten. »Vedno je treba pogledati, kaj je pripeljalo do tega in kaj bo sledilo, pri tem pa iskati boljše rešitve,« je poudaril.
Kako bo ravnal pri predlogu koalicije za razrešitev predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, o čemer bodo predvidoma odločali danes, Žiža ne razkriva, saj je glasovanje tajno. Po njegovem mnenju pa so v tem primeru na tisti meji, ko je treba dobro razmisliti o težavah, ki jih ima zdaj parlament.
Kot zadnji primer je izpostavil, da je predsednik državnega zbora glasoval proti dnevnemu redu redne seje, ki ga je sam predlagal, s tem pa po mnenju Žiže skupaj z opozicijo storil veliko napako. Po njegovih ocenah je Zorčič s tem potrdil, kar so tudi kdaj prej opazili, da ne deluje neodvisno in samostojno. »Določene odločitve, kot je bilo glasovanje o dnevnem redu, so verjetno pokazale, da ga je povleklo na stran opozicije, česar pa si kot predsednik državnega zbora ne bi smel privoščiti,« je navedel.
Dodal je, da mora biti predsednik parlamenta vedno nevtralen, širok ter delati predvsem za dobro celotnega parlamenta, vseh poslanskih skupin in predvsem za vse državljane. Četudi v poslovniku državnega zbora ni navedeno, pa je po njegovem mnenju tudi samoumevno, da morata biti predsednik in dva podpredsednika iz koalicijskih vrst, če je eden od podpredsednikov iz opozicije.
Spomnil je, da so prav zato zbrali 47 poslanskih podpisov, s katerimi so Zorčiča pozvali k odstopu, kar bi povzročilo manj težav pri delovanju parlamenta.
Z Janšo so že sodelovali
Žiža je sicer spomnil na sodelovanje poslancev narodnih manjšin z vsemi dosedanjimi vladami od leta 1991. Vsi dosedanji poslanci italijanske in madžarske narodne skupnosti so prav tako sodelovali z vlado Janeza Janše. V mandatu 1996–2000 sta takratna poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti vladi Janeza Drnovška zagotavljala 44. in 45. glas, je spomnil. Pri tem verjame, da sta bila za pozitivne vsebine.
Predstavnika narodnih manjšin sicer ne želita glasovati ideološko, pač pa podpreti dobre vsebine in zlasti predloge, ki zagotavljajo politično stabilnost, je poudaril Žiža. Strinja se, da bi imela aktualna Janševa vlada, če poslanca narodnih manjšin z njo ne bi sodelovala, nekaj več težav pri sprejemanju določenih zakonov. Napovedal je, da bosta v skladu s podpisanim dogovorom še naprej sodelovala z vlado.
Po njegovih ocenah ima vlada še za okoli eno leto dela. »Mi ji privoščimo, da dela naprej, ker ima za izvesti veliko za državo pomembnih projektov, sploh pa predsedovanje Svetu EU,« je pojasnil Žiža. Med pomembnimi projekti njenega mandata je izpostavil davčno reformo, demografski sklad, zakon o dolgotrajni oskrbi in zdravstveno reformo. Po njegovih besedah poslanca narodnih manjšin od podpisa sporazuma o sodelovanju z Janševo vlado, h kateremu je sicer vlada povabila vse opozicijske stranke, prejmeta v usklajevanje vse predloge zakonov. Prav tako imajo redno komunikacijo z vlado, če je potrebno, vsakodnevno.
Na poslanca narodnih manjšin prav zaradi podpore vladnim oziroma koalicijskim predlogom v zadnjem letu letijo številni očitki opozicije. Žiža meni, da gre tudi na družbenih omrežjih za pritiske, ki se bodo verjetno še nadaljevali. »A bomo v dobrobit vseh državljanov in tudi narodnih skupnosti v skladu z našimi vrednotami in principi sodelovali še naprej. Tako smo delali vedno. Sam imam tudi podporo naših organizacij,« je poudaril.
