ANKETA NEDELJSKI NOVIC
Festivalov z dobro vsebino ni nikoli dovolj
Sezona festivalov se je začela.
Odpri galerijo
ni podpisa
Sezona festivalov se je začela. Kot je slišati iz ust zagovornikov kulturnih industrij, naj bi prav kulturni festivali spodbujali kulturni turizem in storitvene dejavnosti mesta. Od njih imajo največ koristi lokalno občinstvo in umetniki, predvsem pa naj bi povezovali ljudi.
Že pred časom je dolgoletni direktor Cankarjevega doma in zagotovo eden boljših poznavalcev t. i. festivalske problematike oz. tematike Mitja Rotovnik dejal, da imajo od množice festivalov največ »koristi občinstvo, sledi turizem, z njimi lahko kar dobro služijo tudi festivalski menedžment in prodajalci ali izposojevalci tehnične opreme za prireditve pa tudi nastopajoči umetniki in ansambli«. Je pa nemalokrat slišati, da gre tudi za boljšo prepoznavnost okolja na mednarodnem kulturnem, turističnem, gospodarskem in navsezadnje političnem zemljevidu.
Koliko festivalov se zvrsti v Sloveniji, je težko prešteti. Imamo literarne, več kot deset jih je, pa filmske, ki jih je tudi dobra desetina, multidisciplinarnih je še več, glasbenih skoraj 50 …
Pa gastronomski in kdo bi še vedel, katere vrste. Nekateri se sicer sprašujejo, ali se vsebinsko prekrivajo in ali bi jih lahko združili. Zagovorniki združitev imajo svoje argumente,
nasprotniki pa drugačne. Bo pa bržkone držalo, da se osebnosti, ki vodijo festivale, velikokrat ne odločajo za združevanje, ker zasledujejo samo ozke interese in se bojijo utapljanja v konceptih drugih.
Kaj o festivalskem dogajanju menijo naši bralci, kaže tokratna spletna anketa. Odgovori so zanimivi in skoraj zagotovo utegnejo sprožiti še kako vprašanje o tej problematiki. Kot pribito pa tudi drži, da festivalov z dobro vsebino ni nikoli dovolj.
Že pred časom je dolgoletni direktor Cankarjevega doma in zagotovo eden boljših poznavalcev t. i. festivalske problematike oz. tematike Mitja Rotovnik dejal, da imajo od množice festivalov največ »koristi občinstvo, sledi turizem, z njimi lahko kar dobro služijo tudi festivalski menedžment in prodajalci ali izposojevalci tehnične opreme za prireditve pa tudi nastopajoči umetniki in ansambli«. Je pa nemalokrat slišati, da gre tudi za boljšo prepoznavnost okolja na mednarodnem kulturnem, turističnem, gospodarskem in navsezadnje političnem zemljevidu.
ni podpisa
Koliko festivalov se zvrsti v Sloveniji, je težko prešteti. Imamo literarne, več kot deset jih je, pa filmske, ki jih je tudi dobra desetina, multidisciplinarnih je še več, glasbenih skoraj 50 …
Pa gastronomski in kdo bi še vedel, katere vrste. Nekateri se sicer sprašujejo, ali se vsebinsko prekrivajo in ali bi jih lahko združili. Zagovorniki združitev imajo svoje argumente,
nasprotniki pa drugačne. Bo pa bržkone držalo, da se osebnosti, ki vodijo festivale, velikokrat ne odločajo za združevanje, ker zasledujejo samo ozke interese in se bojijo utapljanja v konceptih drugih.
ni podpisa
Kaj o festivalskem dogajanju menijo naši bralci, kaže tokratna spletna anketa. Odgovori so zanimivi in skoraj zagotovo utegnejo sprožiti še kako vprašanje o tej problematiki. Kot pribito pa tudi drži, da festivalov z dobro vsebino ni nikoli dovolj.
