Fides se ne strinja s predlogi, dogovoru niso čisto nič bližje
Po skoraj dveh tednih zdravniške stavke predstavniki vlade in Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides niso nič bližje dogovoru. Iz Fidesa pa sporočajo, »da pogajanj in predlogov vlade, ki že vnaprej kažejo, da je cilj le ponovno izigravanje sindikata in nespoštovanje dogovorjenega«, ne sprejemajo več.
Kaj pravijo v sporočilu za javnost?
V današnjem sporočilu za javnost so pojasnili, da zahtevajo konkretne zaveze in izvrševanje že dogovorjenega s 1. januarjem 2024, pri čemer so spomnili na vsebino sporazumov, ki ju je vlada s sindikatom podpisala oktobra 2022 in januarja 2023.
Kot so zapisali, sporazuma vsebujeta konkretne dogovore, ki bi se morali začeti izvrševati s 1. januarjem 2024, a jih vlada ne želi spoštovati in izvršiti. V delu pa se sporazuma nanašata celo na realizacijo neizpolnjenih obveznosti iz sporazumov iz leta 2016/2017. Kot so poudarili v Fidesu, se zato ne strinjajo s stališčem finančnega ministra Klemna Boštjančiča, da stavkovni sporazumi ne govorijo o ničemer konkretnem, temveč le o datumu.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) poziva stavkajoče zdravnike, naj stavkajo zakonito in zagotavljajo minimum delovnega procesa, kamor sodi tudi pravočasno potrjevanje upravičenosti zadržanosti od dela. V nasprotnem primeru so ogroženi zdravje in ekonomska ter socialna varnost prebivalcev Slovenije, so zapisali v sporočilu za javnost.
»Izvajanje stavke nekaterih zdravnikov na način, da ne potrjujejo bolniških staležev, je po našem prepričanju neodgovoren in nesorazmeren, hkrati pa menimo, da ne predstavlja zakonitega izvajanja stavke,« so zapisali.
Zaradi nepotrjene bolniške odsotnosti lahko posameznemu delavcu nastanejo težko popravljive posledice tako na zdravju kot na področju delovnega razmerja, kot so delovnopravne sankcije ali celo izguba zaposlitve, kar ogroža tudi njegovo ekonomsko in socialno varnost, opozarjajo.
Nedopustno je tudi, da način izvajanja stavke zdravnikov in način zagotavljanja minimuma delovnega procesa, ki ga zahteva zakon, ni opredeljen in sporočen širši javnosti, kot to zahteva zakonodaja, menijo. Prebivalci tako ne vedo, na kakšen način in če sploh lahko dostopajo do zdravstvenih storitev.
Pri tem so v sindikatu spomnili, da se je vlada že s prvim, dodatno pa še z drugim sporazumom zavezala, da bo do 1. aprila 2023 oblikovala ločen plačni zdravstveni steber in zakonski predlog vložila v zakonodajni postopek do 30. junija 2023. A tega ni storila.
Kot opozarjajo, vlada tudi ne spoštuje dogovora, ki ga vključuje prvi sporazum, da se bo specifike, povezane z delom, odgovornostjo in plačilom zdravnikov in zobozdravnikov, urejalo ločeno, če bi druge poklicne skupine ali sindikati pogojevali ali omejevali urejanje plač zdravnikov in zobozdravnikov.
Vlada po navedbah sindikata tudi ne želi spoštovati tega, k čemur se je zavezala z drugim sporazumom, da bo, če se vsebine ločenega plačnega stebra ne bi začele izvajati s 1. januarjem 2024, v ločenih pogajanjih odpravila plačna nesorazmerja z uveljavitvijo novih uvrstitev v plačne razrede s 1. januarjem 2024.
Dodali so, da so se s tem sporazumom dogovorili tudi o nekaterih vsebinah, ki se jih bo uredilo v ločenem plačnem zdravstvenem stebru, torej z uveljavitvijo in začetkom uporabe s 1. januarjem 2024. Gre za novo delovno mesto starejši specialist ali starejši zdravnik/zobozdravnik brez specializacije z licenco (18 let po strokovnem izpitu), ki bo uvrščeno sedem plačnih razredov višje od višjih specialistov in višjih zdravnikov/zobozdravnikov brez specializacije z licenco.
Prav tako so predvideli, da se bo v ločenem plačnem stebru realiziralo prenos napredovanj, doseženih v času specializacije, in dosledno spoštovanje standardov in normativov za delo zdravnikov in zobozdravnikov. Črtalo se bo vlogo zdravstvenega sveta v postopku sprejemanja zdravniških in zobozdravniških standardov in normativov in vzpostavilo pravne podlage in vire financiranja za fleksibilno nagrajevanje zdravnikov in zobozdravnikov za preseganje standardov in normativov.
Vladi očitajo tudi kršitev zakona o stavki ter kršitev sindikalnih pravic
Vladi v sindikatu očitajo tudi kršitev zakona o stavki ter kršitev sindikalnih pravic, kar bi lahko ob ugotovljenem obstoju vseh zakonskih predpostavk predstavljalo tudi kaznivo dejanje. Pojasnili so, da vlada s svojim ravnanjem v času stavke – vključno z zahtevami za izvajanje aktivnosti zdravnikov med stavko, za katere ni nikakršne pravne podlage – izvaja tisto, kar je v sporazumu iz lanskega januarja obsodila, to je nasilje nad stavkajočimi zdravniki in drugimi zdravstvenimi delavci.
"Nasilje namreč ni zgolj fizično, temveč tudi vse druge oblike nasilja, vključno z vsiljevanjem delovnih obveznosti med stavko, ki ne sodijo v minimum delovnega procesa, kar vlada izvaja preko tiskovnih konferenc in s publiciranjem medijskih objav, ki so namenjene usmerjanju javnega mnenja zoper stavkajoče zdravnike in zobozdravnike," so zapisali v Fidesu. Kot so dodali, se prek tega izvaja pritisk na stavkajoče, da bi morali opravljati dela in naloge, ki jih v času stavke niso dolžni opravljati.
Zdravniki in zobozdravniki so 15. januarja začeli stavko, ki bo trajala do preklica. Nazadnje so se z vladno pogajalsko skupino na pogajanjih sestali v sredo, a dogovora niso dosegli.
