POLETJE S SLOVENSKIMI NOVICAMI
Filipinka je hčerki dala ime po dobrotnici Jožici
S partnerjem Antonom Dornikom sta revni materi štirih do njene smrti pošiljala pomoč. Prvič sta bila tudi sama deležna sreče v obliki naše poletne nagrade.
Odpri galerijo
Simpatični par se je srčno zahvalil za nagrado. FOTOGRAFIJE: Moni Černe
Čudovitega darila, ki ga naš časopis podarja svojim bralcem in bralkam v okviru akcije Poletje s Slovenskimi novicami, sta se iskreno razveselila Žalčana, ki sta pred dvema letoma in pol svoj dom našla v Izoli. Veselje je bilo opazovati pristno navdušenje, ko sta zagledala poln prtljažnik dobrot, potem pa odkrivala in komentirala dobrote, ki smo jih prinesli.
Razveselili so ju paket pijač, pripomočki za piknik, steklenica za vodo, poln nahrbtnik, ki ga bo bralec uporabil za pohod na goro Slavnik, ki se dviga južno od Kozine in zahodno od Podgorja, pa jedilni pribor v ličnem in kakovostnem nahrbtniku. Bona za meso Anton nista pričakovala. »Včeraj sem kupil njihove telečje hrenovke,« s širokim nasmehom pripoveduje upokojeni voznik, 77-letni Anton Dornik. »Če bi bil bon unovčljiv samo v njihovi trgovini v Kamniku, bi se midva tja odpeljala na izlet,« je rekel hvaležno. Njegova partnerica, 69-letna Jožica, je izpolnila kupon na Antonovo ime, saj ima več sreče, smo izvedeli. »Jaz mu pri sreči pomagam,« je v smehu dejala Jožica.
Spoznala sta se v podjetju, kjer sta do upokojitve delala, pri Izletniku Celje je Anton 24 let vozil avtobus, vsega skupaj pa je bil pri podjetju 32 let, pa nikoli ni dal nobenega kupona, nam pojasni, Jožica pa je bila v tehnični službi. Vežejo ju 23 let dolga ljubezen in skupne radosti, kot so vsakodnevno sodelovanje v Šoli zdravja, s člani katere sta bila na plaži v Simonovem zalivu tudi na dan našega obiska, telovadili so in plavali.
»Preden greva na telovadbo, bova pila smutije,« povesta v en glas.
Dejavna sta tudi v Medgeneracijskem centru Izola, veselita se življenja, izletov, potovanj in blagodejnega vpliva morja, kjer nameravata preživeti jesen življenja. Kako veliko srce imata naša bralca, ki sta Novicam že dolgo zvesta, priča tudi zgodba o izgubljeni prijateljici Lizi s Filipinov, ki je v Libanonu pred tremi leti umrla nasilne smrti. Do njene prezgodnje smrti sta revni materi štirih otrok čisto vsak mesec, kljub nizki pokojnini, kakšno desetletje v pismu pošiljala simbolično vsoto denarja, ki pa je pokojni in njuni družini ogromno pomenila.
Liza jima je bila tako hvaležna, da je četrtemu otroku dala ime po Jožici, Jožica Slovenija je poimenovala hčerko. Za vedrim nasmehom naše bralke, matere dveh hčera, se skriva njen boj za življenje, pred dvaindvajsetimi leti je zbolela za rakom, a ga je kljub izjemno slabi napovedi premagala, danes ne jemlje več niti ene tablete, februarja pa je uspešno prestala ginekološko operacijo. Anton in njegov sin, ki dela v tujini, pa sta se morala soočiti z izgubo ljubljene matere in žene. Prisrčen par, ki ima v življenju še mnogo načrtov, se nam je za podarjeno srčno zahvaljeval tudi ob našem slovesu, Slovenskim novicam pa sta zaželela še mnogo dobrih zgodb.
Anton bi se bil za mesnine Anton pripravljen odpeljati tudi v Kamnik.
Razveselili so ju paket pijač, pripomočki za piknik, steklenica za vodo, poln nahrbtnik, ki ga bo bralec uporabil za pohod na goro Slavnik, ki se dviga južno od Kozine in zahodno od Podgorja, pa jedilni pribor v ličnem in kakovostnem nahrbtniku. Bona za meso Anton nista pričakovala. »Včeraj sem kupil njihove telečje hrenovke,« s širokim nasmehom pripoveduje upokojeni voznik, 77-letni Anton Dornik. »Če bi bil bon unovčljiv samo v njihovi trgovini v Kamniku, bi se midva tja odpeljala na izlet,« je rekel hvaležno. Njegova partnerica, 69-letna Jožica, je izpolnila kupon na Antonovo ime, saj ima več sreče, smo izvedeli. »Jaz mu pri sreči pomagam,« je v smehu dejala Jožica.
Nasilna smrt
Spoznala sta se v podjetju, kjer sta do upokojitve delala, pri Izletniku Celje je Anton 24 let vozil avtobus, vsega skupaj pa je bil pri podjetju 32 let, pa nikoli ni dal nobenega kupona, nam pojasni, Jožica pa je bila v tehnični službi. Vežejo ju 23 let dolga ljubezen in skupne radosti, kot so vsakodnevno sodelovanje v Šoli zdravja, s člani katere sta bila na plaži v Simonovem zalivu tudi na dan našega obiska, telovadili so in plavali.
»Preden greva na telovadbo, bova pila smutije,« povesta v en glas.
Dejavna sta tudi v Medgeneracijskem centru Izola, veselita se življenja, izletov, potovanj in blagodejnega vpliva morja, kjer nameravata preživeti jesen življenja. Kako veliko srce imata naša bralca, ki sta Novicam že dolgo zvesta, priča tudi zgodba o izgubljeni prijateljici Lizi s Filipinov, ki je v Libanonu pred tremi leti umrla nasilne smrti. Do njene prezgodnje smrti sta revni materi štirih otrok čisto vsak mesec, kljub nizki pokojnini, kakšno desetletje v pismu pošiljala simbolično vsoto denarja, ki pa je pokojni in njuni družini ogromno pomenila.
Jožica je izpolnila kupon na Antonovo ime, saj da ima več sreče kot ona.
Liza jima je bila tako hvaležna, da je četrtemu otroku dala ime po Jožici, Jožica Slovenija je poimenovala hčerko. Za vedrim nasmehom naše bralke, matere dveh hčera, se skriva njen boj za življenje, pred dvaindvajsetimi leti je zbolela za rakom, a ga je kljub izjemno slabi napovedi premagala, danes ne jemlje več niti ene tablete, februarja pa je uspešno prestala ginekološko operacijo. Anton in njegov sin, ki dela v tujini, pa sta se morala soočiti z izgubo ljubljene matere in žene. Prisrčen par, ki ima v življenju še mnogo načrtov, se nam je za podarjeno srčno zahvaljeval tudi ob našem slovesu, Slovenskim novicam pa sta zaželela še mnogo dobrih zgodb.
