Finance v naši bolnišnici na psu, težave tudi s kadrom
V Zasavju so za mizo končno sedli vsi, ki jih zadeva dolgoletna pereča problematika Splošne bolnišnice Trbovlje: v. d. direktorja Marjan Podgoršek, v. d. strokovne direktorice Tadeja Jelenko, župani Trbovelj, Zagorja in Hrastnika, direktor občinske uprave Litija in sekretar zdravstvenega ministrstva Denis Kordež. Odzvala sta se tudi dva od treh zasavskih poslancev, Teodor Uranič in Gašper Ovnik. Obljubljajo in zagotavljajo, da bo dolgoletna kalvarija bolnišnice končno rešena in da ne bodo zaprli nobenega oddelka, še manj bolnišnice, v letu dni naj bi rešili tudi finančne zagate in dosegli pozitivno ničlo.
Za skupno mizo končno sedlo več akterjev.
Pristojni pravijo, da oddelkov ne bodo zapirali.
Samo iz tekočega poslovanja 2,5 milijona izgube.
»Primopredajno stanje ni dobro. Precej velika izguba je iz tekočega poslovanja, 2,5 milijona. Na letni ravni bo med 3 in 3,5 milijona. Bolnišnica zamuja s plačili računov, trenutno plačujemo valuto aprila. Sanacijski program, sprejet januarja, se do mojega prihoda ni izvajal. Zelo so se povečali stroški zdravil in zdravstvenega materiala, na letni ravni skoraj milijon več. Zelo draga sta topla voda in ogrevanje. Bili smo že pri županu, da bi vodo plačevali kot občani, ker smo neprofitna organizacija. Načrtuje se, da reševalne prevoze nazaj prevzame Zdravstveni dom Trbovlje. Težava je tudi cenik za samoplačnike, ki generira izgubo,« strne Podgoršek.
Kaj je glavni vzrok za visoko negativno stanje? »Za poslovanje zavoda je v prvi vrsti kriv zadolženi direktor. Videti je pomanjkljiv nadzor. Z ustanoviteljem trenutno pridobivamo informacije o zadolžitvi pri zakladnici, želeli bi tudi, da nam ustanovitelj, skladno z zakonom, pokrije del izgube, ker je ta natečena že iz preteklih let,« doda. Nameravajo organizirati tudi redne konference z župani in ZD za seznanjanje občanov in medijev. Po drugi strani pa prejšnji direktor Metod Kurent zatrjuje, da je sam večkrat opozarjal tako župane kot svet zavoda in regije ter resorno ministrstvo na problematiko bolnišnice in pozival k nujni pridružitvi reševanja. Med drugim je poudaril, da med mandatom zdajšnje vlade z ministrstva ni nihče obiskal Zasavja.
Vzpostaviti bi bilo treba svet za zdravje v regiji.
Sestanek v bolnišnici je povzel tudi hrastniški župan Marko Funkl. »Ni nobene intence po zapiranju oddelkov ali bolnišnice. Obljubljeno je, da se investicije v bolnišnici peljejo naprej. Vzpostaviti bi bilo treba svet za zdravje v regiji, kar smo kot razvojni svet tudi zahtevali, vanj pa vključiti vse štiri zdravstvene domove in bolnišnico.«
Težav še vedno zelo veliko
Ne glede na vse sklepe pa je težav še vedno zelo veliko. »Največji problem je kader, nega in zdravniki, izstopa pediatrija. Imamo eno zaposleno za 100-odstotni delovni čas in eno za 20-odstotni. Prihaja nova delavka iz Bosne, je v fazi edukacije (izobraževanja). Čakajo jo izpiti iz slovenščine, kroženje, maja prihodnje leto bi lahko začela. Pride še en specialist iz tujine, tudi njega čaka še edukacija. Delalo se bo na tem, da oddelkov ne zapiramo, ampak da kaj nadgradimo. Treba je najti mlad kader, specializante. Problem so tudi cestne povezave. Sta pa programa enote žilnih pristopov in onkološke dejavnosti odprla bolnišnico navzven. Na področju nege je manjši manko, kadrovsko močno podhranjen je interni oddelek,« pa strne v. d. strokovne direktorice Tadeja Jelenko.
