Fizična kontrola elektronskih vinjet. Dobrodošli v 21. stoletju

Pred dnevi so na dolenjski avtocesti nadzirali uporabo vinjet. Če smo prešli na digitalne vinjete, mnogi menijo, da bi moral biti potem takšen tudi nadzor. Pa ni. Nadzorniki so namreč ob tej priložnosti zaprli avtocesto, promet pa preusmerili čez bližnje počivališče, kot so to počeli pri fizičnih vinjetah, ki smo jih lepili na vetrobransko steklo. »Fizična kontrola elektronskih vinjet. Dobrodošli v 21. stoletju,« nam je enega od komentarjev, spisanega v eni od lokalnih skupinic na facebooku, prenesel bralec in potarnal, da je zaradi zapore seveda nastal zastoj.

Pri Družbi za avtoceste RS (Dars) so potrdili, da je res potekal načrtovan nadzor, poleg darsovcev pa sta nadzor opravljala še policija in finančna uprava: »Ker se je promet večkrat zgostil in je nastala kolona, je bil nadzor tudi večkrat prekinjen in promet sproščen po avtocesti.«

Zakaj zapirajo odseke avtoceste

»Nadzor nad uporabo e-vinjet poteka vseskozi, 24 ur na dan in vse dni v letu. Nadzor se izvaja z zajemom slik in samodejnim prepoznavanjem registrskih označb. Prekrškovni postopki se izvajajo na terenu in v pisarnah,« sporočajo iz Darsa. Izpostavljajo, da je eno temeljnih nerazumevanj nadzora pri e-vinjeti, da cestninski nadzor ne bo več na terenu: »Domačim voznikom pošiljamo plačilne naloge in račune za e-vinjete praviloma po pošti (ker imamo dostop do vseh potrebnih podatkov), pred tem pa je treba pregledati posnetke, na katerih so zaznani kršitelji, in v ozadju izpeljati celotni prekrškovni postopek. Tujce pa skušamo – in tako bo tudi v prihodnje – še naprej v največji možni meri sankcionirati na nadzornih točkah, počivališčih, mejnih prehodih. Razlika v primerjavi z nadzorom pred uvedbo e-vinjete je le v tem, da so kršitelji zaznani s kamerami že na točki, preden jih lahko ustavimo, nadzornik pa dobi informacijo o tem, katero vozilo je treba ustaviti in sankcionirati.«

Takšnim nadzorom se ne bomo izognili niti v prihodnje, je pa tovrstnih zapor, ki bi bile posledica samo cestninskega nadzora, manj kot prej, ko so bile v veljavi vinjete samo v obliki nalepk. 

Kar 95 odstotkov kršiteljev je tujcev

»Verjamemo, da je za marsikaterega voznika, ki je vinjeto kupil, izvajanje cestninskega nadzora moteče, vendar je to edino zagotovilo, da tudi tuji uporabniki  avtocest in hitrih cest cestnino dejansko plačajo. Žal vsi uporabniki niso tako pošteni, da zahtevo po plačilu cestnine spoštujejo, pri čemer je v vseh letih izvajanja cestninskega nadzora najmanj 95 odstotkov vseh kršiteljev tujcev,« pravijo pri Darsu. »V prihodnje bi bilo možno tudi za državljane EU izvajati nadzor na daljavo, ker bo možno pridobiti podatke o njih, nikakor pa to ne bo možno za državljane tretjih držav, ki jih je na način cestninskih cestah veliko, ravno tako med kršitelji.«

Težave z izterjavo

Opozarjajo še na to: »Ločiti je treba med zajemom kršitelja z nadzorno opremo (kamerami) in samo izvedbo prekrškovnega postopka. Avtomatsko se zajamejo posnetki vozil, za katera ni kupljena e-vinjeta, od tu naprej pa je še vedno potrebno preveriti vse podatke, izdati plačilni nalog, račun za e-vinjeto in izdati odredbo za prepoved uporabe avtoceste do nakupa e-vinjete. Še bolj bo postopek kompliciran, če bomo želeli nadzor izvajati na daljavo tudi za tujce (EU), saj bo med drugim potrebno zagotoviti tudi prevode, višji bodo poštni stroški, na drugi strani pa je sama izterjava neplačil tako računov za e-vinjete kot za globe izredno komplicirana in negotova, predvsem pa stroškovno neučinkovita (npr.: globe, tudi, če se izterjajo, ostanejo v državi kršitelja in se ne stekajo v naš proračun). Izkušnje iz sosednje Avstrije, ki je za nekatere države EU začela izvajati nadzor na podlagi mednarodne izmenjave podatkov kažejo, da manj kot 30 odstotkov kršiteljev poravnava svoje obveze.«

Z digitalizacijo prihajajo odpuščanja?

Iz izkušenj, ki so si jih pridobili z izvajanjem nadzora nad e-vinjetami marca in aprila, ko se je ta pretežno izvajal na daljavo, kažejo, »da bi bilo ob izvajanju nadzora izključno na daljavo potrebno število zaposlenih celo povečati, saj sam postopek izdaje enega plačilnega naloga traja dlje in je zahtevnejši kot izdaja plačilnega naloga na terenu«. Pri tem pa izpostavljajo, da se ne sme zanemariti dejstva, da bi se v tem primeru večina tujcev, državljani tretjih držav pa v celoti, izognili tako plačilu cestnine in globe, kar pa bi bilo za Darsove cestninske prihodke nevzdržno. »Verjamemo, da je za marsikaterega voznika, ki je vinjeto kupil, izvajanje cestninskega nadzora moteče, vendar je to edino zagotovilo, da uporabniki  avtocest in hitrih cest cestnino dejansko plačajo. Žal vsi uporabniki niso tako pošteni, da zahtevo po plačilu cestnine spoštujejo.«

Na desettisoče kršiteljev

V cestninskih nadzorih vsako leto odkrijejo več deset tisoč kršiteljev. Prihodki od glob se stekajo v državni proračun, medtem ko je plačilo cestnine prihodek Darsa. »S temi prihodki zagotavljamo primerno vzdrževanje, obnavljanje, varnost, gradnjo in razvoj našega avtocestnega omrežja.«

Dodajajo še, da je tak način izvajanja občasnega nadzora na terenu najbolj varen način dela, saj se promet s signalizacijo in preusmeritvijo umiri in upočasni, podobno pa počnejo tudi v Avstriji, pa na primer pri sosedih Madžarih in na Slovaškem.

Imate zgodbo za nas? Pišite nam prek spodnjega obrazca.