Prihaja huda vročina, ki je fižol ne mara
Po podatkih Arsa se nam po rekordno vročem juliju v prihodnjih dneh obeta še prvi avgustovski vročinski val. Vročina se bo stopnjevala, in sicer v obdobju med 9. in 15. avgustom. Obetajo se jutranje temperature okoli 20 °C in popoldanske do okoli 35 °C.
Vročina prek 35 °C škodi ljudem in živalim, škodi pa tudi naši zelenjavi na vrtu. Med zelenjadnicami vročino sicer še najbolje prenašajo plodovke. Zaradi visokih temperatur in močnega sončnega sevanja pa lahko na listih in plodovih nastajajo ožigi. Zaradi motenj pri preskrbi z vodo in visokih temperatur se zato pojavljajo tudi poškodbe zaradi pomanjkanja kalcija, zmanjša se fotosinteza, s tem pa tudi rast rastlin.
4-7 l/m2 VODE potrebuje fižol.
Pri temperaturah nad 30 °C pri večini zelenjadnic začno odpadati cvetovi in plodiči. Še posebno je občutljiv fižol, pa tudi pri paradižniku je ob takšnih temperaturah oploditev slaba. Težave nastopijo tudi pri presajanju nekaterih jesenskih solatnic.
Zelo žejna rastlina
Kot rečeno, fižol slabo prenaša vročino in sušo. Skrajšujeta mu čas rasti, s tem pa količino in kakovost pridelka. Fižol, nizek ali visok, stročji ali pa za zrnje, sta tradicionalno dobro zastopana na naših vrtovih. Pri temperaturah pod 15 °C in nad 30 °C ta zelenjadnica ne cveti, previsoke temperature pa vplivajo tudi na skrajšanje strokov in manjše število zrn v strokih ali celo na pojav zakrnelih strokov. Kultivarji visokega fižola so nekoliko zahtevnejši glede vode in toplote kot kultivarji nizkega fižola. Poleg tega je fižol zelo občutljiv zaradi neprimernih tal. Zelo lahka tla niso primerna za pridelavo visokega fižola, prav tako ne mokra in hladna.
Pri gojenju nizkega fižola moramo med rastjo poskrbeti, da rastline ostanejo pokončne in da ne poležejo. Če nastopi vlažno vreme tik pred spravilom, lahko stroki splesnijo. Nizek fižol najbolje uspeva v zavetrnih legah na sončnih mestih, na srednje težkih peščeno ilovnatih tleh, ki so dobro odcedna, hkrati pa dobro zadržujejo vodo. Koreninski sistem fižola je zelo občutljiv, zato lahko daljše zastajanje vode v tleh rastline tudi uniči, ker v njih ni dovolj zraka, ki je nujno potreben za razvoj bakterij, ki črpajo dušik iz zraka.
V začetku rasti morajo biti rastline dobro osvetljene, sicer so pretegnjene. Tudi ob cvetenju in razvoju strokov zadostna osvetlitev vpliva na izboljšanje kakovosti strokov. Fižol ima različno potrebo po vodi glede na razvojni stadij. Največ je porabi v svojem generativnem obdobju, od začetka cvetenja do formiranja strokov in zrnja. V tem obdobju lahko dnevno porabi tudi od 4 do 7 litrov na kvadratni meter, odvisno od stopnje izhlapevanja.
Oblizujemo se 60 dni po setvi
Stročji fižol je pripravljen za obiranje približno 60 dni po setvi, fižol za zrnje pa približno 40 dni po cvetenju. Stroki nizkega fižola so tehnološko zreli in primerni za spravilo običajno okoli 12 do 15 dni po oblikovanju strokov, stroki visokega fižola pa nekoliko pozneje.
Dekorativna in okusna
Artičoka je zelnata trajnica, ki izvira iz zelo toplih območij. Najbolje uspeva na toplih, vlažnih in sončnih legah z ugodnimi mikroklimatskimi lastnostmi. Zato je največ vzgajajo na območjih s sredozemskim podnebjem.
V Sloveniji je največ gojijo na Primorskem, večinoma na vrtovih, obstaja pa tudi nekaj nasadov.
Zelo lahka tla niso primerna za pridelavo visokega fižola, prav tako ne mokra in hladna.
Artičoka je sicer zelo občutljiva za nizke temperature. Če se ohladi pod –10 °C, zmrzne, zato jo je treba v celinskem delu med zimskimi meseci zaščititi pred mrazom. Na območjih, kjer artičoke vzgajamo kot enoletne rastline, jih je treba posaditi spomladi. Na toplejših območjih, kjer pa jih vzgajamo kot trajnice, jih posejemo pozno poleti oziroma presadimo mlade rastline sredi jeseni.
Ima zelo dobro razvite korenine, zato uspeva tudi na siromašnih tleh. V prvem letu razvoja se razvija le vegetativni del oziroma listna rozeta, v drugem letu pa se razvije steblo s cvetom. Na vrhu stebla se konec poletja razvijejo veliki modro-vijolični cvetovi, ki so zaščiteni s čvrstimi in sočnimi listi, ki se proti vrhu zožijo in zaključijo z bodico.
Artičoko vzgajamo večinoma zaradi užitnega spodnjega dela cvetne glavice, ki ji odstranimo liste. Cvetne popke nabiramo, preden se cvetovi odprejo, užitna so namreč omesenela, še neodprta mlada socvetja. Z ostrim nožem jih režemo od zgodnjega poletja do oktobra. Ob pojavu škrlatnih vijoličnih cvetov so cvetne glavice že neužitne. Najboljši pridelek daje dve do tri leta po sajenju. Običajno popke skuhamo, lahko pa uporabimo tudi surove.
Vročina prek 35 °C škodi tudi zelenjavi na vrtu.
Vročina in suša fižolu skrajšujeta čas rasti.
Previsoke temperature vplivajo na manjše število zrn.
Je tudi zelo dekorativna rastlina. Je trajnica, ki najbolje pride do izraza, če raste samostojno. Sadimo jo lahko tudi posamično na grede, pri čemer se dobro obnese v vogalu zelenjavnega vrta ali pa na trati. Nabiramo tudi cvetna stebla, da jih olupimo in skuhamo. Mlade liste na steblu lahko uporabljamo tudi kot nadomestilo za zeleno. Tudi liste lahko uživamo skuhane, vendar imajo grenak okus.
