Folklorna skupina Grifon iz Šempetra: televizije ni bilo, zato so peli in plesali (FOTO)
V spodnji Savinjski dolini deluje več folklornih skupin, daleč najdlje pa Folklorna skupina Grifon iz Šempetra, ki je nedavno zaznamovala 60-letnico. Pripravili so prijeten dogodek, ki je do zadnjega kotička napolnil kulturno dvorano v zadružnem domu.
Zbrali so se številni ljubitelji folklore, nekdanji člani ter drugi, ki so uživali ob plesih, plesnih zgodbah ter petju. V dvournem programu so se na odru zvrstili prizori s postavitvami iz življenja doline in kraja, kot so Lepa nedelja v Šempetru, Ples po maši, Hmeljski likof, Trgatev v Mrtjakih, a tudi drugih koncev Slovenije, denimo Svatba v Prekmurju in Pustno rajanje.
Nepozaben vtis so z nastopom Zelenega Jurija vodimo in Na paši naredili člani otroške folklorne skupine OŠ Šempeter, ki deluje pod mentorstvom Andreje Plut in Marjetke Usar, v zgodovino FS Grifon pa se je zazrla vodja Marija Zagoričnik: »V teh dneh se mi je v razmišljanje pogosto prikradla misel Primoža Trubarja, ki pravi: 'Lubi Slovenci, da bi stali inu obstali!' Stati ne pomeni mirovati, temveč stati za svojimi odločitvami, nenehno delovati, se boriti za obstanek. Tako tudi mi sledimo odločitvi mladih Šempetranov, ki so pred 60 leti ustanovili folklorno skupino kot eno od enajstih sekcij takratnega Kulturnega društva Svoboda. Leta 1962 ni bilo telefonov, v vsej krajevni skupnosti je bilo le nekaj črno-belih televizorjev, prevozno sredstvo mladih je bilo kolo, v najboljšem primeru kakšen moped, želja po druženju pa velika.
Ta dvorana je takrat obstajala štiri leta, še v polnem sijaju je bila ena najmodernejših v Savinjski dolini, in tu, na tem odru, so zaplesali prve korake ljudskih plesov. Hitro so napredovali in novinar je leta 1964 poročal: 'Sedaj ni pomembnejše proslave v občini, da ne bi nanjo povabili mladih Šempetrčanov. Pravzaprav morajo ravno oni največkrat mašiti luknje na večjih prireditvah v občini in marsikdaj rešujejo čast žalske komune.'«
Nastopali po vsej Evropi
Sledila so ustvarjalna leta, v 70. sta delovali kar dve skupini: starejša in mlajša. A prišla so tudi 80., ko je bil osip tako velik, da je skupina komaj preživela. V kroniki pripisujejo razlog za splošen upad kulturnega življenja pojavu televizije. V 90. se je krivulja obrnila, skupina se je pomladila, se okrepila in v začetku tisočletja smo imeli že vse pogoje: dovolj programa in bogato garderobo s folklornimi kostumi. Sledila so leta gostovanj, ko so prepotovali Evropo po dolgem in počez, nastopali tudi doma, se udeleževali srečanj v organizaciji Javnega sklada za ljubiteljsko kulturo, sodelovali pri ustanavljanju mednarodnega folklornega festivala Od Celja do Žalca. »Tako vse do danes,« je poudarila Zagoričnikova in dodala, da se je v vseh teh letih v skupini zvrstilo več kot 250 plesalk in plesalcev. Vsakdo je pustil svojo sled, svoj delček ljubezni do ljudskega izročila in lepe spomine.
250 plesalk in plesalcev se je zvrstilo v vseh letih.
V zadnjem delu jubilejnega koncerta je vodja JSKD mag. Marko Repnik podelil Maroltove značke. Častno sta prejela Ivica Grobelnik in Marjetka Kumperger, zlato Urška Cestnik, Peter Cestnik, Zvonka Derča, Jožica Jegrišnik in Mirko Jegrišnik, srebrno Nataša Pukmajster, Gašper Hriberšek in Vesna Cencen, bronasto pa Aljaž Topič in Roman Vengust. Z najdaljšim aktivnim stažem 40 in več let se sicer lahko pohvalita Alojz Zagoričnik in Milica Rizmal, sledita pa Marija Zagoričnik in Marjan Rizmal, ki sta člana le nekaj manj kot štiri desetletja. Častni član skupine je Franci Laznik, ki je v FS deloval kar 60 let.
