FOTO: Ajda je Bizeljance rešila pred lakoto

Na Bizeljskem je konec tedna omamno dišalo. Vonj je, pravijo, spominjal na tistega, ki je dražil brbončice davno tega, pred desetletji in več. Tako je dišalo, izvemo, v kuhinjah babic in prababic. Dišalo je po bizeljskem ajdovem kolaču, ki se je nekoč, ko ni bilo vsega v izobilju, na mizi znašel le ob posebnih priložnostih, ob večjih praznikih. »Kako je bil dober! Še vedno se spominjam tistega vonja, ko je kolač pekla moja mama. Sira oziroma skute smo imeli dosti, ajdovo moko smo pa kupili. Ajdov kolač je res spomin na otroštvo,« se s spomini v preteklost vrne Marija Germovšek, ki je dan pred prireditvijo praznovala 85 let in je najstarejša članica Aktiva kmetic Bizeljsko.

Aktiv, ki deluje pod okriljem Društva kmetic Brežice, je to nedeljo že 13. zapovrstjo pripravil razstavo bizeljskega ajdovega kolača; 22 gospodinj, med njimi je bil tudi en moški, Martin Zupan, je zbralo pogum in svoje kuharske mojstrovine ponudilo v pokušino strokovni komisiji pod vodstvom Kristine Ogorevc Račič. Pokuševalke so bile nad vsemi kolači navdušene. »Letos so presegli vsa pričakovanja. Prvič se je zgodilo, da nismo podelili niti enega bronastega priznanja, vsi so si zaslužili srebrno ali zlato. Iz leta v leto smo pri ocenjevanju opažali, da kakovost narašča. Še pred dvema letoma je bilo čutiti različne recepture in dodatke, ki niso bili zaželeni, kajti gre za tradicionalno sladico, ki so jo tu pekli včasih,« je poudarila predsednica ocenjevalne komisije. Zlata priznanja so prejele Jožica Kene, Milena Dušič, Jožica Putrih, Klara Pinterič, Ana Kovačič in Erna Rožman.

Ajda je v naši kulinariki večkrat prezrta, čeprav lahko iz nje pripravimo številne jedi; tako skromne kot razkošne, a vedno okusne in zdrave. Včasih je veljala za živilo revnih ljudi, kmetov in delavcev, danes pa v naši prehrani dobiva vse več veljave, njeni ugodni učinki na naše zdravje so namreč dokazani. Ajdo so včasih sejali tudi na Bizeljskem, pozneje pa jo je zamenjala donosnejša pšenica. Konec 19. stoletja, ko je trsna uš uničila skoraj vse vinograde, je ajda Bizeljance rešila pred lakoto.
Kakšen je torej bizeljski ajdov kolač? Domačini pravijo, da je to najboljša slana sladica, pa še zdrava povrhu. Okus ji dajeta ajda in skutni nadev. »Naše babice so ta kolač pekle ob velikih praznikih, za veliko noč, božične praznike, dan mrtvih, za martinovo. Vedno je bilo to slano pecivo, sestavine pa so zelo preproste, saj niti kvasa ne potrebujemo. Potrebujemo ajdovo moko, vrelo vodo, sol, malo masla ali margarine, kislo smetano, svežo domačo skuto in jajca. Testo oblikujemo iz poparka ajdove moke in malo kisle smetane, lahko pa dodamo tudi nekaj ostre moke, da je gnetenje lažje, čeprav je bolje, da uporabimo samo ajdovo moko. Testo namažemo z namazom iz skute, kisle smetane in jajc, potem pa potico trdno zvijemo in položimo v pomaščen pekač. Pečemo uro in pol najprej na 200 stopinj Celzija, potem pa temperaturo pečice zmanjšamo na 170 stopinj,« je postopek priprave iz rokava stresla predsednica Aktiva kmetic Bizeljsko Slavica Antolovič in dodala, da ima pač vsaka roka svoj prijem. Bizeljski ajdov kolač ima po zaslugi glasbenika Lojzeta Ogorevca svojo himno z naslovom Ajdov kolač.
»Priprava kolača ni povsem preprosta, nekaj kilometrine le potrebuješ, saj mora biti testo ravno prav mehko, da se ga lepo zvije,« nekaj svojih izkušenj zaupa 14-letna Anja Lipej, najmlajša med domačinkami, ki so svoj izdelek prinesle v pokušino. Anja se je peke te lokalne posebnosti naučila doma in v šoli, v šoli vsako leto na posebni delavnici svoje znanje bodočim rodovom predaja mentorica Erna Rožman.

V nedeljo je bil na Bizeljskem res pravi praznik. Na Turistično kmetijo Balon je prišlo staro in mlado od blizu in daleč, tako da so bili sicer veliki prostori kmetije premajhni za vse, ki so si želeli ogledati prireditev in okusiti ajdove kolače ter druge specialitete tega območja.