FOTO: Avtomobili namesto klobas in cvička

NOVO MESTO – Zgodba o velikanu pod Gorjanci, nekdanji Industriji motornih vozil IMV Novo mesto, je zagotovo ena najbolj odmevnih in prepoznavnih, saj kaže vso zagnanost, pogum in odločnost ljudi, da bi presegli uradno zapovedane okvire. Te je Dolenjski namenila tedanja oblast, ki je menila, naj ti kraji še naprej pridelujejo predvsem cviček, kranjske klobase in zelje.
Tako pravijo v Klubu prijateljev IMV in dodajajo, da se je zgodilo nekaj povsem drugega: »Namesto izrazite usmerjenosti v kmetijstvo je tu nastala avtomobilska industrija, ki spada v sam svetovni vrh, saj je današnji Revoz poleg Adrie Mobil, TPV in drugih eden od naslednikov nekdanjega IMV.«

Postavili so mu spomenik

»Dolenjska naj bo rezervat za klobase, kislo zelje in medvede …« so odločili povojni oblastniki in že tako nerazvito južno Slovenijo od Save do kočevskih gozdov, od Kolpe do višnjegorskih hribov prepustili podeželskemu životarjenju.

Tako je leta 2009 v uvodnem poglavju v knjigi Povest o velikanu pod Gorjanci zapisal Marjan Ivan Moškon. Toda kljub tem, za današnji čas zelo nenavadnim načrtom se je vse skupaj odvilo povsem drugače. Po zaslugi izjemne volje, drznih zamisli in poguma Podgurcev, kot pravijo prebivalcem tega območja, so začeli nastajati temelji avtomobilske industrije, bolj znane pod imenom IMV – Industrija motornih vozil Novo mesto.

Nekdanji že upokojeni delavci podjetja Industrija motornih vozil (IMV) so prepoznali potrebo po pomembnosti in ohranjanju spomina na industrijsko kulturno dediščino IMV v slovenskem prostoru in širše. Na teh temeljih so v letu 2002 ustanovili Klub prijateljev IMV.

»Prvi odmevni projekt kluba je bila uresničitev ideje o ohranitvi zgodovine IMV, ki bo še desetletja učila in opominjala, v kakšnih razmerah sta nastajala prvi domači dostavni avtomobil in prikolica Adria,« pravijo v Klubu prijateljev IMV. »Ob 50-letnici ustanovitve Industrije motornih vozil je tako nastala ugledna in razkošna monografija Povest o velikanu pod Gorjanci. Pri tem je bilo treba zbrati gradivo pri nekaj sto darovalcih slikovnega materiala ter priklicati v spomin dogodke in številke za več desetletij nazaj, sicer si avtor ne bi mogel pomagati z muzejskimi materiali in časopisnimi izrezki. Z monografijo je nastal sistematiziran arhiv zgodovinskih posnetkov, ki mu je tudi Tehniški muzej Slovenije izrekel priznanje,« dodajajo.

Klubu je v preteklih letih uspelo zabeležiti zgodovino IMV tudi v dveh zanimivih dokumentarnih videih, ki sta izdelana po tej monografiji, omenita tudi njene snovalce ter predstavita gospodarstvenika Jurija Levičnika. Slednjemu so postavili spomenik, s podporo Mestne občine Novo mesto pa jim je po tem novomeškem avtomobilskem vizionarju uspelo poimenovati še cesto.

Sestavljali tudi austine

»Klub je bil v letu 2008 pobudnik za ustanovitev in postavitev muzejske zbirke o razvoju avtomobilske in prikoličarske proizvodnje na Dolenjskem,« pojasnijo njegovi sodelavci in dodajajo: »Rezultat zaveze je bil potrjen leta 2010. Danes se ta zbirka ponaša z izjemnimi eksponati – tako imamo 40 avtomobilov in prikolic ter namensko urejen poseben prostor z izdelki in dokumentacijo za izobraževalne namene. Muzejska zbirka je v Drgančevju pri Novem mestu.«

Podjetje za proizvodnjo osebnih in dostavnih vozil, počitniških prikolic ter sestavnih delov za motorna vozila IMV Novo mesto je nastalo iz podjetij Agroservis (1945) in Motomontaža (1955), ki sta med drugim kot kooperanta sestavljala osebna in dostavna vozila za nemško družbo Auto Union (danes Audi). Podjetji sta se združili leta 1959 in preimenovali v Industrijo motornih vozil Novo mesto (IMV).

Tovarna je licenčno izdelovala predvsem kombinirana vozila DKW Schnellaster. Med letoma 1967 in 1972 so v IMV v sodelovanju z British Leyland Motor Company licenčno sestavljali osebne avtomobile znamke Austin.

Z Mercedesovim motorjem

Plod lastnega razvoja so bila kombinirana vozila, ki so jih kmalu izdelovali v 15 različicah s prilagojeno namembnostjo. Model IMV 1000 je imel motor proizvajalca DKW s prostornino 981 kubičnih centimetrov. Model IMV 1600R je imel Renaultov motor s prostornino 1647 kubičnih centimetrov, izdelovali pa so tudi model IMV 2200D, ki je imel motor tovarne Mercedes-Benz s prostornino 2197 kubičnih centimetrov.

IMV je v svojem uspešnem obdobju sodeloval tudi z Litostrojem, saj je od te ljubljanske tovarne prevzel kooperacijsko pogodbo. V tovarni v Novem mestu so od leta 1973 sprva sestavljali, nato pa izdelovali osebna vozila znamke Renault, in sicer modele renault 4, 5, 12, 18 in renault clio. Od leta 1989 je podjetje v večinski lasti francoskega koncerna Renault, zato so leta 1992 opustili naziv gospodarske družbe in logotip IMV. Družba se odtlej imenuje Revoz in je edini proizvajalec avtomobilov v Sloveniji. Pomemben je bil tudi razvoj počitniških prikolic in avtodomov, ki so jih prodajali pod blagovno znamko Adria. Enota počitniških prikolic in avtodomov IMV je z letom 1995 prevzela ime Adria Mobil in postala samostojna gospodarska družba.