3000 EVROV NA NOČ
FOTO: Bi prespali v Kardeljevi vili? Cena? Da te kap ...
Brioni so bili nekoč politični center sveta, skoraj enako pomemben kot palača OZN, Bela hiša, Kremelj ali Downing Street 10.
Odpri galerijo
Edvard Kardelj je rad hodil na Brione.
FOTO: JOCO ŽNIDARŠIČ
Ko je bila 7. julija 1991 podpisana Brionska deklaracija, s katero so bile ustavljene sovražnosti na ozemlju Slovenije in je za tri mesece zamrznila osamosvojitvene aktivnosti, je brionski arhipelag na koncu Istre vnovič vstopil v slovensko zgodovino.
Enajst dni pozneje je predsedstvo Jugoslavije sprejelo sklep o umiku JLA iz Slovenije. Kot povedo v podjetju Nacionalni park Brijuni, Slovencev, ki vsako leto obiščejo ta arhipelag, vključno z vilami, ki so nekdaj gostile svetovno politično in družabno elito, ne manjka.
Vendar so Brioni bolj ali manj le še spomin, neke vrste »rezidenca duhov preteklosti«, kot pravi zagrebški kolega Boris Orešić. V nekdaj luksuzno Titovo Belo vilo ne prihaja več nihče, vili Jadranka in Brijunka sta prazni, rezidenca na otočku Vanga, ki jo je imel Tito tako rad, je po podatkih hrvaškega državnega protokola zasedena dan ali dva na leto.
Edini objekt, ki ga uspešno tržijo, je nekdanja hiša Edvarda Kardelja. Gre za vilo Lovorka, petičnim turistom jo oddajajo za 2000–3000 evrov na noč. Za ta znesek imajo gostje na voljo zasebno plažo, gospodinjo, elektromobil, gliser … Vilo so obnovili pred desetimi leti, povprečno pa je zasedena od tri do štiri mesece na leto. Večina so stalni gostje, ki tja prihajajo že vrsto let, bivanje pa plačujejo za pet let vnaprej.
Brionski arhipelag so Avstrijci na pragu 20. stoletja spremenili v mondeno letovišče. Borove gaje, drevorede pinij in eksotično floro je posadil in oblikoval ajdovski gozdar Alojz Čufar. Od tam je leta 1866 v bitko pri Visu krenil admiral Tegethoff, nadvojvoda Franc Ferdinand na usodno pot v Sarajevo. Nehru, Naser in Tito so pred pol stoletja na Brionih ustoličili neuvrščene, leta 1991 pa so se tam dogovorili o razpadu SFRJ. Hrvati jim želijo vrniti sloves mondenega počitniškega raja.
Ko je avstrijski jeklarski magnat Paul Kupelwieser leta 1893 prvič stopil na Veliki Brion (največji v arhipelagu 14 otočkov in čeri na skrajnem koncu Istre), so bili Brioni zanemarjeni in pozabljeni. Bogati Dunajčan, sin znanega bidermajerskega krajinarja, je svoje premoženje ustvaril z železom iz čeških Vitkovic in kot glavni dobavitelj jekla za avstro-ogrsko mornarico v Trstu in Pulju. Po prihodu na Veliki Brion je zbolel za malarijo in na pomoč poklical slavnega bakteriologa, poznejšega nobelovca dr. Roberta Kocha, ki je izsuševal močvirja Arna med Piso in Livornom ter uspešno pregnal malarijo tudi z Brionov.
Kupelwieser se je zaljubil v te otoke. Sklenil je ustvariti počitniški raj za smetano monarhije, industrialce, politike in vojsko. Svoje ekskluzivno in eksotično letovišče je uresničil s pomočjo imenitnih in drznih zamisli slovenskega gozdarja Alojza Čufarja. Od leta 1983 so Brioni zaščiten narodni park in kulturni spomenik. A v obdobju vsemogočnega kapitala se ne ve, kakšna usoda jih čaka. Načrtov je bilo že doslej ogromno, uresničenega pa bolj malo ali nič.
Ko vprašaš poznavalce, kaj se dogaja na Brionih, skomignejo in se cinično nasmehnejo.
Kot dopisnik s Hrvaške sem pred nekaj leti obiskal Brione. Takrat so mi pokazali študijo, ki je tam predvidevala elitni turizem in izgradnjo objektov zanj. Takratna vlada premierja in zdajšnjega predsedniškega kandidata Zorana Milanovića jo je naročila pri svetovalnem konzorciju Horwath&Horwath, projektu pa je bila naklonjena tudi ena od avstrijskih bank. Kot je bilo razvidno iz študije, ki je sicer nosila oznako zaupno, pa bi morali najprej spremeniti prostorski načrt. Tudi za to je bilo bolj ali manj vse pripravljeno.
No, pa je prišel birokrat Andrej Plenković, prevzel HDZ in hrvaško vlado, projekt Elitni turizem na Brionih pa spravil v predal. Po hodnikih hrvaške vlade na Gornjem trgu je bilo slišati, da niti ne zaradi tega, ker bi bilo kar koli sporno, ampak zgolj zaradi tega, ker je projekt pripravila rdeča SDP. Dajte, no! Ne moremo kar tako na Brione pripeljati težke mehanizacije in začeti podirati vse povprek, so zatrjevali podporniki Plenkovićevega skrivanja načrtov za revitalizacijo otočja.
In tako je projekt padel nekam v brionski arhipelag, nekdanji politični center Jugoslavije in sveta, enako pomemben kot palača OZN, Bela hiša, Kremelj ali Downing Street 10, pa je vse bolj (z nekaj manjšimi izjemami) podoben arhipelagu duhov.
Notranjost Lovorke
FOTO: NP BRIONI
FOTO: NP BRIONI
Enajst dni pozneje je predsedstvo Jugoslavije sprejelo sklep o umiku JLA iz Slovenije. Kot povedo v podjetju Nacionalni park Brijuni, Slovencev, ki vsako leto obiščejo ta arhipelag, vključno z vilami, ki so nekdaj gostile svetovno politično in družabno elito, ne manjka.
Zasedena le Kardeljeva Lovorka
Vendar so Brioni bolj ali manj le še spomin, neke vrste »rezidenca duhov preteklosti«, kot pravi zagrebški kolega Boris Orešić. V nekdaj luksuzno Titovo Belo vilo ne prihaja več nihče, vili Jadranka in Brijunka sta prazni, rezidenca na otočku Vanga, ki jo je imel Tito tako rad, je po podatkih hrvaškega državnega protokola zasedena dan ali dva na leto.
Edini objekt, ki ga uspešno tržijo, je nekdanja hiša Edvarda Kardelja. Gre za vilo Lovorka, petičnim turistom jo oddajajo za 2000–3000 evrov na noč. Za ta znesek imajo gostje na voljo zasebno plažo, gospodinjo, elektromobil, gliser … Vilo so obnovili pred desetimi leti, povprečno pa je zasedena od tri do štiri mesece na leto. Večina so stalni gostje, ki tja prihajajo že vrsto let, bivanje pa plačujejo za pet let vnaprej.
Akvatorij Brioni FOTO: NP BRIONI
Brionski arhipelag so Avstrijci na pragu 20. stoletja spremenili v mondeno letovišče. Borove gaje, drevorede pinij in eksotično floro je posadil in oblikoval ajdovski gozdar Alojz Čufar. Od tam je leta 1866 v bitko pri Visu krenil admiral Tegethoff, nadvojvoda Franc Ferdinand na usodno pot v Sarajevo. Nehru, Naser in Tito so pred pol stoletja na Brionih ustoličili neuvrščene, leta 1991 pa so se tam dogovorili o razpadu SFRJ. Hrvati jim želijo vrniti sloves mondenega počitniškega raja.
Od Kupelweiserja do Čufarja
Ko je avstrijski jeklarski magnat Paul Kupelwieser leta 1893 prvič stopil na Veliki Brion (največji v arhipelagu 14 otočkov in čeri na skrajnem koncu Istre), so bili Brioni zanemarjeni in pozabljeni. Bogati Dunajčan, sin znanega bidermajerskega krajinarja, je svoje premoženje ustvaril z železom iz čeških Vitkovic in kot glavni dobavitelj jekla za avstro-ogrsko mornarico v Trstu in Pulju. Po prihodu na Veliki Brion je zbolel za malarijo in na pomoč poklical slavnega bakteriologa, poznejšega nobelovca dr. Roberta Kocha, ki je izsuševal močvirja Arna med Piso in Livornom ter uspešno pregnal malarijo tudi z Brionov.
Ne moremo kar tako na Brione pripeljati težke mehanizacije!
Kupelwieser se je zaljubil v te otoke. Sklenil je ustvariti počitniški raj za smetano monarhije, industrialce, politike in vojsko. Svoje ekskluzivno in eksotično letovišče je uresničil s pomočjo imenitnih in drznih zamisli slovenskega gozdarja Alojza Čufarja. Od leta 1983 so Brioni zaščiten narodni park in kulturni spomenik. A v obdobju vsemogočnega kapitala se ne ve, kakšna usoda jih čaka. Načrtov je bilo že doslej ogromno, uresničenega pa bolj malo ali nič.
Ko vprašaš poznavalce, kaj se dogaja na Brionih, skomignejo in se cinično nasmehnejo.
Pozabljena študija o elitnem turizmu
Kot dopisnik s Hrvaške sem pred nekaj leti obiskal Brione. Takrat so mi pokazali študijo, ki je tam predvidevala elitni turizem in izgradnjo objektov zanj. Takratna vlada premierja in zdajšnjega predsedniškega kandidata Zorana Milanovića jo je naročila pri svetovalnem konzorciju Horwath&Horwath, projektu pa je bila naklonjena tudi ena od avstrijskih bank. Kot je bilo razvidno iz študije, ki je sicer nosila oznako zaupno, pa bi morali najprej spremeniti prostorski načrt. Tudi za to je bilo bolj ali manj vse pripravljeno.
No, pa je prišel birokrat Andrej Plenković, prevzel HDZ in hrvaško vlado, projekt Elitni turizem na Brionih pa spravil v predal. Po hodnikih hrvaške vlade na Gornjem trgu je bilo slišati, da niti ne zaradi tega, ker bi bilo kar koli sporno, ampak zgolj zaradi tega, ker je projekt pripravila rdeča SDP. Dajte, no! Ne moremo kar tako na Brione pripeljati težke mehanizacije in začeti podirati vse povprek, so zatrjevali podporniki Plenkovićevega skrivanja načrtov za revitalizacijo otočja.
Menihi in komarjiBrioni so razsuti v morju nasproti Fažane, so skupina 14 otokov in otočkov s skupno površino 44 kvadratnih kilometrov kopnine in morja, akvatorija. Po odhodu Rimljanov je arhipelag stoletja životaril, propadal, prebivalci so se zaradi komarjev in malarije izseljevali. Napoleonovi Francozi so imeli načrte o izsušitvi močvar, a so bile Ilirske province prekratkega veka. Avstrijci, ki so prišli za njimi, niso imeli druge ideje kot pozidati trdnjavo, imenovano Tegethoff, po admiralu iz Maribora, zmagovalcu pomorske bitke pri Visu.
In tako je projekt padel nekam v brionski arhipelag, nekdanji politični center Jugoslavije in sveta, enako pomemben kot palača OZN, Bela hiša, Kremelj ali Downing Street 10, pa je vse bolj (z nekaj manjšimi izjemami) podoben arhipelagu duhov.
