TO MU JE NAMENIL CSD
FOTO: Bolnika stlačili v dom brez elektrike in veceja
Center za socialno delo mu je namenil izropano stanovanje. Preden ga je prevzel CSD, je bilo popolnoma opremljeno.
Odpri galerijo
Ko se je na začetku junija selil v tetino stanovanje, je 55-letni duševni bolnik doživel šok. FOTO: Osebni arhiv
LJUBLJANA – Čeprav smo menda socialna država, ki naj bi z vso vestnostjo in skrbjo ravnala z ljudmi, ki potrebujejo takšno ali drugačno pomoč, se tudi na sončni strani Alp dogaja marsikaj, na kar ne moremo biti ponosni. V naše uredništvo je priromalo pismo zaskrbljene prijateljice 55-letnega Ljubljančana, ki se je znašel v nezavidljivem položaju, vse skupaj pa je prijavila socialni inšpekciji.
Kot navaja prijateljica, gre za dve zgodbi, ki pa sta povezani. Najprej opiše zgodbo starejšega para, ki sta pred približno desetimi leti odšla v dom za upokojence. »Že takrat sta bila brez opravilne sposobnosti, skrb in ključ za njuno stanovanje, v katerem sta živela do takrat, pa je prevzel CSD Bežigrad. Zapustila sta popolnoma opremljeno in urejeno stanovanje, primerno za udobno bivanje, s parketom, gospod je strogo zahteval sezuvanje čevljev, opremljeno kuhinjo z mizo in stoli, omaricami, posodo … Popolnoma opremljeno spalnico, nov pralni stroj, gospa je še živa in lahko pove, kakšno stanovanje je zapustila,« razlaga gospa, ki je v življenju našega Ljubljančana že 20 let.
Petinpetdesetletni Ljubljančan je diagnosticirani duševni bolnik, je invalidsko upokojen in mu je odvzeta opravilna sposobnost. Bil je solastnik trisobnega stanovanja v Lužiškosrbski ulici, a je CSD Bežigrad zaradi njegovih dolgov stanovanje prodal, po poplačilu dolgov mu je ostalo 22.000 evrov. Ker že dlje živi tako rekoč na cesti, odvisen od dobre volje oziroma pomoči prijateljev, se je s CSD dogovoril, da bo živel v stanovanju starejšega para iz prve zgodbe, saj gre za njegovo teto, in ta se je s tem strinjala.
»Na začetku junija sva mu z možem pomagala pri selitvi v tetino stanovanje, tedaj pa smo doživeli popoln šok,« navaja prijateljica. »Na fotografijah lahko vidite, v kakšnem stanju je stanovanje, za katero naj bi skrbel CSD. Popolnoma izpraznjeno je, do golega betona, ki se že spreminja v pesek. O kakršnem koli pohištvu ni niti sledu, stene so prazne, v kuhinji ni ničesar, obe sobi sta popolnoma prazni, v kopalnici ni kotlička za izplakovanje veceja, voda teče samo pri banji, pa še to samo mrzla. Stanovanje je brez elektrike in ogrevanja. V takšno prazno, izropano stanovanje je CSD napotil živet človeka, za katerega je prevzel skrb v imenu države,« je ostra sogovornica. Skrbnik A. Ž. mu je rekel, naj si uredi stanovanje, katerega skrbnik je CSD, in da lahko biva tam tako dolgo, dokler dediči plačujejo dom za teto, potem pa bo stanovanje prevzela občina.
Srečali smo se tudi z nesrečnim gospodom, da nam je iz prve roke opisal razmere. Povedal nam je, da je od CSD zahteval, da se njegove pripombe vnesejo v zapisnik, a neuspešno. »Skrbnik me je obvestil, da od mojih 22.000 evrov manjka 6000 evrov, zakaj in kako je izginil denar, nimam pojma,« je poudaril. Njegova prijateljica, izobražena prav na področju sociale, je dodala, da je zaradi tega denarja »ostal brez varstvenega dodatka, denar pa izginja«. Poleg tega zaradi tega denarja ni upravičen do brezplačne pravne pomoči.
»Po odvzemu opravilne sposobnosti leta 2011 (pred tem je delal kot varnostnik, op. p.) prvih 11 mesecev nisem dobival denarja oziroma invalidnine, ki mi pripada za preživetje, in ko sem ga začel prejemati, mi nikoli niso nakazali tega denarja za nazaj,« se je pridušal v razgovoru z nami. Živel je in še vedno živi od pomoči dobrih ljudi. »Me pa zelo skrbi zdaj, ko prihaja zima, stanovanje pa je popolnoma izropano.«
Da mora skrbnik za opravilno nesposobno osebo in njegovo premoženje skrbeti z vso odgovornostjo, verjetno ni treba razlagati. S podrobnimi vprašanji in zahtevo po pojasnilih smo se zato obrnili na pristojni CSD in socialno inšpekcijo, ki je prijavo tega primera prejela na začetku septembra.
Na CSD so potrebovali deset dni za odgovore, ki pa to v bistvu niso, temveč so le pojasnila na splošno o tem, kakšno vlogo ima skrbnik, ki »mora v skladu z zakonom vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi varovanca in skrbno upravljati njegovo premoženje. Del rednega dela vsakega strokovnega delavca je tudi dokumentiranje posameznih dejanj, ki so jih kot skrbniki izvedli za varovance, za katere skrbniške naloge izvaja center za socialno delo.
Iz spisovne dokumentacije v vsaki konkretni zadevi je mogoče ugotoviti točno porabo sredstev varovanca, torej v kakšni višini in za kakšen namen, ter kdaj so bila sredstva varovanca porabljena.« Pomočnica direktorice CSD Bežigrad Marija Sajovic je zapisala tudi: »Strokovni delavci, ki izvajajo neposredne skrbniške naloge, zaradi transparentnosti in ekonomičnosti ravnanja s premoženjem varovancev pri posameznih bankah uredijo plačilo rednih mesečnih obveznosti prek trajnikov, če je seveda to mogoče. Sredstva, s katerimi lahko varovanci razpolagajo sami, pa se jim izročijo osebno. Vsaka izročitev sredstev se zabeleži, tako da se naredi zapis, kdaj, v kakšni višini je varovanec sredstva prejel, zapis pa poleg strokovnega delavca podpiše tudi varovanec.«
Ker so mrzli dnevi pred vrati, smo bili prepričani, da je socialna inšpekcija že sprožila kakšen postopek. A smo se krepko zmotili! Tudi od inšpektorjev smo dobili le splošen odgovor o tem, kaj je njihova naloga. Jerica Preskar z inšpektorata za delo je resda zapisala, da v primerih, ko so seznanjeni s tovrstnimi nepravilnostmi, opravijo nadzor.
»Če so v nadzoru ugotovljene nepravilnosti, so CSD izrečeni ukrepi za zagotovitev zakonitosti izvajanja nalog s področja skrbništva. V skladu z veljavnimi predpisi pa mora skrbnik povrniti varovancu škodo, ki mu jo prizadene z malomarnim opravljanjem svojih obveznosti ali s samovoljno opustitvijo obveznosti skrbnika. V primeru suma kaznivega dejanja o naših ugotovitvah seznanimo tudi organe pregona,« je še sporočila Preskarjeva in da bodo »glede na informacije, ki ste jih navedli, preverili tudi omenjeni CSD«.
V takšno stanovanje je svojega varovanca namestil CSD Bežigrad. Foto: Dejan Javornik
Kot navaja prijateljica, gre za dve zgodbi, ki pa sta povezani. Najprej opiše zgodbo starejšega para, ki sta pred približno desetimi leti odšla v dom za upokojence. »Že takrat sta bila brez opravilne sposobnosti, skrb in ključ za njuno stanovanje, v katerem sta živela do takrat, pa je prevzel CSD Bežigrad. Zapustila sta popolnoma opremljeno in urejeno stanovanje, primerno za udobno bivanje, s parketom, gospod je strogo zahteval sezuvanje čevljev, opremljeno kuhinjo z mizo in stoli, omaricami, posodo … Popolnoma opremljeno spalnico, nov pralni stroj, gospa je še živa in lahko pove, kakšno stanovanje je zapustila,« razlaga gospa, ki je v življenju našega Ljubljančana že 20 let.
Petinpetdesetletni Ljubljančan je diagnosticirani duševni bolnik, je invalidsko upokojen in mu je odvzeta opravilna sposobnost. Bil je solastnik trisobnega stanovanja v Lužiškosrbski ulici, a je CSD Bežigrad zaradi njegovih dolgov stanovanje prodal, po poplačilu dolgov mu je ostalo 22.000 evrov. Ker že dlje živi tako rekoč na cesti, odvisen od dobre volje oziroma pomoči prijateljev, se je s CSD dogovoril, da bo živel v stanovanju starejšega para iz prve zgodbe, saj gre za njegovo teto, in ta se je s tem strinjala.
Namesto parketa beton
»Na začetku junija sva mu z možem pomagala pri selitvi v tetino stanovanje, tedaj pa smo doživeli popoln šok,« navaja prijateljica. »Na fotografijah lahko vidite, v kakšnem stanju je stanovanje, za katero naj bi skrbel CSD. Popolnoma izpraznjeno je, do golega betona, ki se že spreminja v pesek. O kakršnem koli pohištvu ni niti sledu, stene so prazne, v kuhinji ni ničesar, obe sobi sta popolnoma prazni, v kopalnici ni kotlička za izplakovanje veceja, voda teče samo pri banji, pa še to samo mrzla. Stanovanje je brez elektrike in ogrevanja. V takšno prazno, izropano stanovanje je CSD napotil živet človeka, za katerega je prevzel skrb v imenu države,« je ostra sogovornica. Skrbnik A. Ž. mu je rekel, naj si uredi stanovanje, katerega skrbnik je CSD, in da lahko biva tam tako dolgo, dokler dediči plačujejo dom za teto, potem pa bo stanovanje prevzela občina.
Srečali smo se tudi z nesrečnim gospodom, da nam je iz prve roke opisal razmere. Povedal nam je, da je od CSD zahteval, da se njegove pripombe vnesejo v zapisnik, a neuspešno. »Skrbnik me je obvestil, da od mojih 22.000 evrov manjka 6000 evrov, zakaj in kako je izginil denar, nimam pojma,« je poudaril. Njegova prijateljica, izobražena prav na področju sociale, je dodala, da je zaradi tega denarja »ostal brez varstvenega dodatka, denar pa izginja«. Poleg tega zaradi tega denarja ni upravičen do brezplačne pravne pomoči.
»Po odvzemu opravilne sposobnosti leta 2011 (pred tem je delal kot varnostnik, op. p.) prvih 11 mesecev nisem dobival denarja oziroma invalidnine, ki mi pripada za preživetje, in ko sem ga začel prejemati, mi nikoli niso nakazali tega denarja za nazaj,« se je pridušal v razgovoru z nami. Živel je in še vedno živi od pomoči dobrih ljudi. »Me pa zelo skrbi zdaj, ko prihaja zima, stanovanje pa je popolnoma izropano.«
Da mora skrbnik za opravilno nesposobno osebo in njegovo premoženje skrbeti z vso odgovornostjo, verjetno ni treba razlagati. S podrobnimi vprašanji in zahtevo po pojasnilih smo se zato obrnili na pristojni CSD in socialno inšpekcijo, ki je prijavo tega primera prejela na začetku septembra.
Zima pred vrati
Na CSD so potrebovali deset dni za odgovore, ki pa to v bistvu niso, temveč so le pojasnila na splošno o tem, kakšno vlogo ima skrbnik, ki »mora v skladu z zakonom vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi varovanca in skrbno upravljati njegovo premoženje. Del rednega dela vsakega strokovnega delavca je tudi dokumentiranje posameznih dejanj, ki so jih kot skrbniki izvedli za varovance, za katere skrbniške naloge izvaja center za socialno delo.
Do betona olupljena soba v stanovanju brez ogrevanja! FOTO: Osebni arhiv
Iz spisovne dokumentacije v vsaki konkretni zadevi je mogoče ugotoviti točno porabo sredstev varovanca, torej v kakšni višini in za kakšen namen, ter kdaj so bila sredstva varovanca porabljena.« Pomočnica direktorice CSD Bežigrad Marija Sajovic je zapisala tudi: »Strokovni delavci, ki izvajajo neposredne skrbniške naloge, zaradi transparentnosti in ekonomičnosti ravnanja s premoženjem varovancev pri posameznih bankah uredijo plačilo rednih mesečnih obveznosti prek trajnikov, če je seveda to mogoče. Sredstva, s katerimi lahko varovanci razpolagajo sami, pa se jim izročijo osebno. Vsaka izročitev sredstev se zabeleži, tako da se naredi zapis, kdaj, v kakšni višini je varovanec sredstva prejel, zapis pa poleg strokovnega delavca podpiše tudi varovanec.«
Ker so mrzli dnevi pred vrati, smo bili prepričani, da je socialna inšpekcija že sprožila kakšen postopek. A smo se krepko zmotili! Tudi od inšpektorjev smo dobili le splošen odgovor o tem, kaj je njihova naloga. Jerica Preskar z inšpektorata za delo je resda zapisala, da v primerih, ko so seznanjeni s tovrstnimi nepravilnostmi, opravijo nadzor.
Zelo me skrbi zdaj, ko prihaja zima, stanovanje pa je popolnoma izropano.
»Če so v nadzoru ugotovljene nepravilnosti, so CSD izrečeni ukrepi za zagotovitev zakonitosti izvajanja nalog s področja skrbništva. V skladu z veljavnimi predpisi pa mora skrbnik povrniti varovancu škodo, ki mu jo prizadene z malomarnim opravljanjem svojih obveznosti ali s samovoljno opustitvijo obveznosti skrbnika. V primeru suma kaznivega dejanja o naših ugotovitvah seznanimo tudi organe pregona,« je še sporočila Preskarjeva in da bodo »glede na informacije, ki ste jih navedli, preverili tudi omenjeni CSD«.
